Poročna torta

Poročna torta je zvezda vseh sladkih dobrot na vsakem praznovanju, še posebej pa na poroki. Da bom torto za najino poroko naredila sama, sploh ni bilo vprašanje.

Ker je torta morala izpolnjevati več kriterijev, sem o njeni izdelavi začela razmišljati že zgodaj. Torta je morala biti sočna, rahla, svežega okusa, hkrati pa je morala biti dovolj kompaktna, da je lepo držala obliko. O okusu sva se z možem hitro zedinila, da bi naredila nekaj v kombinaciji mango-jogurt. Seveda pa za vse čokoholike ni smela manjkati čokoladna torta. Oblika in velikost torte pa je bila dilema, s katero sem se ukvarjala kar nekaj časa. Mož je to prepustil meni, prav tako okrasitev. Odločala sem se med več variantami:

• ena 3- nadstropna torta dveh okusov,
• dve 2-nadstropni torti,
• ena 2-nadstropna torta in ena 1-nadstropna torta.

Na koncu sem se odločila za zadnjo varianto, s tem da je bila dvonadstropna torta okrašena, enonadstropna pa je bila neokrašena. Dvonadstropna torta je bila okrogla, enonadstropna pa pravokotna. Okrašena torta je bila sadna (mango-jogurt), neokrašena pa lešnikovo-čokoladna.

Svatje so celo videli le sadno torto, ki sva jo zarezala ob polnoči, čokoladno torto so direktno razrezali in postregli.

Tudi pri okrasitvi sem kolebala med več variantami. V začetku sem bila odločena, da bo okrasitev kar se da preprosta, brez fondanta in podobnih mas za prekrivanje tort. Ob iskanju idej na internetu sem se na koncu odločila za tako imenovano "semi-naked" torto. Ker so bili biskviti temni (kakavovi), krema pa svetla, je bila to več kot odlična izbira.Torto sem okrasila s cvetjem in zelenjem, ki sem ga imela tudi v poročnem šopku.

Poročno pecivo, 4. (zadnji) del

Končno sem si uspela vzeti čas za finalni zapis o poročnem pecivu.
Tri dni pred poroko sem imela dopust, ki sem ga namenila še zadnjim pripravam na poroko. Seveda sem največ časa namenila finiširanju peciva. Že v sredo sem dokončala biskvitna peciva, ki sem jih spravila v skrinjo. V četrtek sem se lotila predpriprave za izdelavo tort, ki sem jih delala v četrtek. V petek sem razrezala vsa biskvitna peciva in jih okrasila. Okrasila sem tudi kolačke in dokončala torti.

Tudi (sedaj že) mož je imel pred poroko dopust. On je bil zadolžen, da prevzame in pripelje domov vso pecivo, ki so ga pekle sorodnice. K mojim staršem je šel tudi po vino. Tako je imel v petek kar nekaj poti in opravkov, saj si je izbral za ženo punco z drugega konca Slovenije.
Sledil je prevoz sadja, tort in vina v gostišče, kjer smo imeli ohcet. Temu pa je sledilo zlaganje peciva po pladnjih in ponovni prevoz do gostišča. Mislim, da mi ni treba pripomniti, kako je izgledalo najino, 30 kvadratnih metrov veliko, stanovanje med sortiranjem peciva po pladnjih - do zadnjega kotička je bil zapolnjen s sladkimi dobrotami. Pecivo sva nato nesla še na lokacijo civilnega obreda, nekaj pa ga je ostalo doma za morebitno presenečenje gasilcev na poroki in sladkanje v službi.
Najin večer se je zaključil z obilno večerjo in zmatranimi telesi okoli 23h. Še dobro, da smo s poroko naslednji dan začeli šele popoldne in sva se tako lahko konkretno naspala.

Pecivo sva po pladnjih razporedila po sistemu krhka peciva (piškoti in podobno) na en pladenj, kremna peciva na drug pladenj. Tako sva preprečila razmočene piškote in zmečkane biskvite.

Poročno pecivo, 3. del

Priprave na poroko so v polnem teku. Temu primerna so tudi moja pekarska udejstvovanja v zvezi s poroko. Do sedaj sem napekla vse piškote, katere moram še dokončati (okrasiti, zlepiti...).
Za čim manj stresa si delo porazporedim. Tako sem včeraj pekla biskvite za čokoladne in sadne rezine, tekom naslednjega tedna sledijo še biskviti za torte. Vse biskvite bom shranila v zamrzovalnem predalu nad hladilnikom, ki bo namenjen le pecivu. S tem se bom izognila riziku neprijetnih vonjav in okusov po ostali hrani. Tako bom imela pripravljeno osnovo in se bom izognila nekaj dela v zadnjih dneh pred poroko, ko bom naredila kreme in sestavila peciva.

Tudi sicer priprave potekajo umirjeno, je pa kar nekaj dela. V zvezi s tem bom v kratkem pripravila posebno objavo.

Masleni piškoti za testomat

Piškoti, narejeni na testomat, so zelo preprosti, a hvaležni piškoti. Znajo pa tudi ponagajati pri pripravi, pa dostikrat sploh ne vem točno zakaj.

Prav pri peki poročnega peciva so mi že skoraj načeli živce. Naredila sem trojno maso testa, jo razdelila na 4 dele in vsakega posebaj dokončala. V prvo testo sem dodala kakav, v drigega kokos, tretji je bil z mandlji, četrti pa čisto navaden.

Najprej sem se lotila osnovnega testa, ki se je super oblikoval v piškote, nadajlevala sem s kakavovim testom, ki se je tudi lepo oblikoval. Tretje, kokosovo, testo pa mi je ponagajalo in se ni in ni hotelo lepo oblikovati. Testo je neenakomerno prihajalo iz testomata, se ni prijemalo, oblika piškotov je bila grozna. Ker sem se odločila, da se ne bom hecala in ponavljala postopek iztiskanja v nedogled, sem iz tega testa oblikovala rogljičke. Z mandljevim delom testa niti nisem poizkusila oblikovanja na testomat, ampak sem že v štartu dodala en rumnejak in naredila preprosto verzijo huzarskih krapkov.

Ko sem vse spekla, sem premislila, kaj je slo tokrat narobe. Seveda je bila moja napaka in želja po hitri peki. Ker sem naredila vse testo naenkrat, sem ga dala v hladilnik, kjer pa se je maslo v testu preveč strdilo,  zato se testo ni lepo iztiskalo iz testomata. Testa za piškote na testomat sicer nikoli ne dajem v hladilnik, ker vem, da mora biti mehko, da se lepo oblikuje.

Sestavine:

300 g moke,
100 g sladkorja,
200 g masla,
vanilijev sladkor (ali vanilija v kašni drugi obliki),
ščep fino mlete limonine lupine,
različni dodatki (kokosova moka, kakav, mleti mandlji ...).

Iz sestavin zgnetemo testo in s pomočjo testomata oblikujemo piškote. Pečemo jih 7 minut na 200°C.

Piškote dekoriram na različne načine, ali pa pustim čisto neobdelane.
Dekoriram jih s čokolado (risanje črt, pomakanje), s posipanjem oreščkova ali kokosove moke (na predhodno v čokolado namočene piškote ali jih posipam pred peko), z leplenjem po dva piškota skupaj (z marmelado ali čokolado, nugatom), krašenje z arancini ali s sladkornim ledom.
Ti piskoti so mi zelo všeč zaradi njihove vsestranskosti in dolge obstojnosti. V dobro zaprti škatli namreč stojijo več kot mesec dni in se jim popolnoma nič ne pozna,  da niso ravnokar pečeni.
Če jih delam za v naprej, jih krasom tik pred zdajci, da so res hrustljavi.

Na fotografijah so piškoti, ki sem jih pekla za poroko.

Moto piškoti

Moto piškote spečem vedno, ko želim na krožniku peciva majhne, lepe piškote, ki jih obožujejo čokoholiki.

Sestavine:
400 g moke,
200 g sladkorja,
240 g masla,
2 jajci,
vanilijeva aroma/vanilijev sladkor/vanilija,
noževa konica pecilnega praška,
50 g kakava,
50 g moke,

nugat/lešnikov namaz.

Priprava:

Iz sestavin zgneti testo, ga daj na pol, v prvo polovico dodaj 50 g moke, v drugo pa 50 g kakva. Tako dobiš 2 barvi testa, ki naj vsaj pol ure počivata v hladilnilu. Iz svetlega testa izreži piškote z luknjicami, iz temnega pa brez luknjic. Piškote peci na 160°C 6-8 minut. Ohlajene piškote brez  luknjic namaži z nugatom in jih zlepi s svetlimi piškoti z luknjicami.

Ker s takšnim sistemom rezanja piškotov dobiš več svetlih kot temnih piškotov, velikokrat naredim na polovici testa obratni sistem izrezovanja in naredim polovico piškotov z luknjicami v temnem testu. Te piškote mažem s svetlim namazom (lahko je zgolj stopljena bela čokolada, bel del Viki kreme ali pa kakšen konkurenčen namaz - stvar osebne odločitve).

Poročno pecivo, 2. del

Prejšnji teden sem začela peči pecivo, ki stoji dlje časa. Pričela sem s peko slanih pica muffinov, ki sem jih zamrznila, spekla sem moto piškote in maslene testomat piškote, ki pa jih še nisem dokončala. Piškote sem napekla, nisem pa jih še krasila oziroma mazala in lepila po dva skupaj. Oboje piškote sem spravila v posode, ki dobro tesnijo, da bodo ostali krhki.

Recepti za do sedaj narejene dobrote si lahko ogledaš na povezavah:

• slani pica muffini,
• masleni testomat piškoti,
• moto piškoti.

Danes ali jutri se bom lotila slanih rožic s semeni, sledile jim bodo mini habance in ostalo pecivo. V nedeljo bom spekla čokoladno-lešnikovo torto, tokra v obliki peciva, da malo povadim, saj je že dolgo nisem pekla. Domači seveda podpirajo mojo odločitev o probni peki torte, saj vsi obožujejo čokoladno-lešnikovo torto (in vse ostale).

Slane rožice

Slane rožice so pecivo, ki je na zunaj hrustljavo, na znotraj pa nežno mehko. Sama izvedba dopušča mnogo variacij, tudi sladkih.

Sestavine za testo:
500 g skute,
500 g moke,
250 g masla,
4 žlice kisle smetane,
1 jajce
sol,
1 pecilni prašek.

Poleg sestavin za testo potrebujemo še 1 veliko (ali 2 majhni) jajce in semena, začimbe, sol za posip.

Vse sestavine dobro pregnetemo, da dobimo voljno testo, ki naj vsaj pol ure počiva v hladilniku. Testo razvaljamo 2 mm debelo in z modelčkom za piškote iz njega izrežemo poljubne oblike. Sama največkrat izrezujem rožice. Zložene na pekač (sama vedno uporabljam papir za peko) premažemo z razžvrkljanim jajcem in posujemo s soljo ter začimbami/semeni. V pečici, ogreti na 200°C, jih pečemo približno 10 minut (dokler niso zlato obarvani).

Ko so piškoti pečeni, po izgledu močno spominjajo na pecivo iz listnatega testa, saj se precej napihnejo in naredijo rahlo vidne plasti. Niso pa tako drobljivi, v sresini so mehki, na vzven hrustljavi, v ustih se topijo.

Tokrat s uporabila za posip sezamova semena, laneno seme, kumino, suh rožmarin in mešanico čilija, popra ter soli.

Piškoti so hitro pripravljeni. Večkrat si testo pripravim v naprej in ga dam zmrzniti. V tem primeru ga razvaljam na papirji za peko in zvijem v rolo ter tako zamrznem. Ko se napovejo obiski ali pa nama s fantom zapaše nekaj za "grickati", pa doma nimam ničesar za ponuditi, vzamem testo iz zamrzovalnika in imam v slabi uri pečene prigrizke.

Poročno pecivo, 1. del

Že kakšne pol meseca se pripravljam na peko poročnega peciva za svojo poroko. Za kar se da nemoteno izvedbo tega projekta se moram zelo dobro organizirati. Večino peciva bova spelka z bodočim možem sama, izključno s poročno torto.

Zaenkrat sva sestavila seznam peciva, ki ga bomo pekli. Pri peki nama bojo pomagale še stare mame, ena izmed tet in najini zlati starši. Skupaj bomo napekli 27 vrst peciva in torto v dveh okusih. Nekaj bo slanega, večina pa sladkega. Za vse vrste peciva sva okvirno določila količine, da ne bo preveč ali premalo.

Za pecivo, ki ga bova pekla s fantom, sem tudi naredila že terminski plan. Najprej bova pekla pecivo, ki lahko počaka (krhki piškoti so že takšni), nato slano pecivo, ki bo lepo počakalo v zmrzovalniku, za njim še biskvite in biskvitke za kolačke, ki jih bova prav tako dala v skrinjo in jih tik pred zdajci dokončala z raznimi kremami.

Tole je seznam vsega peciva:

• mačje tačke,
• testomat piškoti (v različnih izvedbah),
• moto piškoti,
• linške oči,
• makroni,
• breskvice,
• piškoti s solnim cvetom,
• razpokančki,
• pomarančno pecivo,
• čokoladni kolački,
• sadni kolački,
• ledene kocke / trikrat pečena skutna pita,
• čokoladne kocke,
• pecivo s temnim pivom,
• kremšnite,
• rafaelo pecivo,
• sadne kocke,
• biskvitne kroglice,
• rafaelo kroglice,
• rolada brez pečenja,
• krhki flancati,
• štrukeljčki,
• princes krofki,
• slani muffini,
• slaniki,
• slane skutne rožice,
• feta rogljički.

• mangovo - jogurtova torta,
• čokoladno-lešnikova torta.

Poleg seznama sem že nakupila potrošni material, kot so podstavki za torti, košarice za kolačke, servirne pladnje, nekaj okraskov.

Sedaj pa že komaj čaka, da se lotim dela, tako da lahko v naslednjih tednih pričakujejte kakšno objavo z recepti in slikami peciva.

Trio tort

V zadnjem mesecu sem spekla tri torte, ki so zelo različne a hkrati tako podobne. Naredila sem mangovo-čokoladno torto, koksovo torto in trojno čokoladno torto. Vse tri torte so narejene tako, da imajo spodaj biskvit oz. piškotno podlago, na njej pa je krema (ali več njih).

Mangovo-čokoladna torta in kokosova torta sta zelo osvežilni in lahki, trojna čokoladna torta pa je, kot se za čokoladne torte spodobi, polna okusa po čokoladi. Vse kreme so puhaste.

Torte som okrasila v svojem slogu - preprosto in v stilu torte.

Domači čaji

Že odkar se spomnim, rada nabiram rastline. Kot otrok sem najprej nabirala cvetlice za šopke, kasneje pa sem začela nabirati cvetlice in ostale rastline za čaje in ostalo kulinariko. Tako sedaj vsako leto naberem vsaj nekaj različnih rastlin, ki jih posušim za čaj.

Prvi na mojem letošnjem seznamu so vijolični cvetovi - včeraj sem namreč nabrala pljučnik (zaenkrat le cvetovi, v prihodnje še listi) in vijolice. Čez vikend imam namen nabrati še trobentice in marjetice.

Ko sem dala cvetove na pekača, na katerih jih bom posušila, je bil prizor tako čudovit, da ga moram deliti z vami.

V prihodnjih objavah, ko bom nabrala več zelišč, bom pripravila tudi objavo o posamezni vrsti rastline.

Čokoladni rjavčki s suhimi slivami

Sezona zimskih jedi se počasi izteka in zato sem se odločila, da naredim še enkrat to zimo čokoladne rjavčke s suhimi slivami. Gre za okusen čokoladen biskvit s koščki suhih sliv.

Sestavine:
4 jajca,
55 g masla,
150 g temne čokolade,
75 g rjavega sladkorja,
žlico vanilijevega sirupa,
65 g jogutra,
60 g moke,
ščep soli,
noževo konico pecilnega praška,
100 g suhih sliv.

Jajca in sladkor penasto vmešamo, dodamo stopljeno čokolado in maslo.

Dobro premešamo in dodamo še jogurt in vaniljev sirup. Na rahlo vmešamo presejano moko s pecilnim praškom, dodamo sol.

Testo prelijemo v pekač in na njega posujemo koščke sliv. Biskvit pečemo 20 minut na 150°C.

Med tem, ko se peče, pripravimo še vanilijevo kremo, ki se odlično poda zraven biskvita (lahko tudi kupimo jogurt in ga le dodamo ob serviranju, vendar meni je bolj všeč, če naredim domačega).
Skodelico navadnega jogurta zmešamo z žlico želatine fix in dodamo žlico vanilijevega sirupa. Kremo postavimo v hladilnika do serviranja, da se strdi.

Poleg biskvita lahko postrežemo tudi žlico stepene smetane ali grškega jogurta. Sicer pa so tile rjavčki že sami po sebi odlični, tudi brez dodatkov.

Puranje tortilije

Ali kdaj pripravljaš kosilo v naprej, da je, ko je čas za kosilo čim hitreje narejeno? Če je tvoj odgovor pritrdilen, beri naprej, da dobiš idejo za kakšnega od naslednjih kosil.

Za pripravo tortilij s piščancem potrebuješ:

piščančje meso,
korenje,
gobe (tokrat sem uporabila šampinjone, lahko pa uporabiš katere koli gobe),
čebulo,
papriko (jaz sem uporabila pečeno papriko),
česen,
sir,
sol,
poper,
koriander,
belo vino,
paradižnikov koncentrat,
čili (ali pekočo papriko), olivno olje,
tortilije.

Zelenjavo nareži na drobne rezine, meso pa na kocke. Na olju malo popraži čebulo, posoli, ji dodaj meso in praži, dokler ni meso enakomerno popraženo z vseh strani. Dodaj še zelenjavo in praži par minut. Če ti ni všeč, da zelenjava hrusta, praži malo dlje. Na koncu dodaj še začimbe, žlico paradižnikovega koncentrata in malo belega vina ter kuhaj še par minut.

Narejeno omako nadevaj v tortilije, jih zvij in polagaj v pomaščen pekač. Ko so vse tortilije v pekaču, jih posuj z naribanim sirom. Pekač s tortilijami daj za 15 minut v pečico na 200°C, da se tortilije rahlo zapečejo.

Jaz naredim običajno tortilije sama. To sicer vzame nekaj več časa, vendar so domače tortilije odlične in vreden dela.

Za tri lačne naredim tortilije iz 200 g moke in približno 2 dl vrele vode. Recept je sila preprost: Moko preliješ z vrelo vodo in zamešaš v testo. Ko se ohladi, naredi kroglice in jih razvaljaj kar se da na drobno. Tortilije speči na razgreti ponvi, na vsaki strani par minut. Obrneš jo, ko vidiš, da so se pričeli delati mehurji. Seveda pa vmes malo poglej, kaj se dogaja s tortilijami, da se ne zažgejo (občasno katera ne naredi mehurja). Po tem receptu lahko narediš tortilije iz poljubnega testa. Meni osebno so najboljše koruzne in polnozrnate.

Torej, če želiš kosilo pripraviti v naprej, naredi predhodno vse do faze, ko je potrebno dati tortilije v pečico. To naredi na tik pred kosilom.

Pa dober tek.

Krhka pita z marmelado

Klasična sladica, ki je večna.
Danes sem jo naredila z dvema vrstama marmelade: borovničevo in bučno s pomarančami. Obe marmeladi so domači.

Za pito, veliko kot pekač od pečice, sem porabila:
500 g moke,
120 g mletega sladkorja,
3 jajca,
limonino lupino,
vanilijo, rum.

Iz vseh sestavin sem zgnetila testo, ki sem ga po pol ure počivanja v hladilniku, razvaljala.

Dve tretjini testa sem tanko razvaljala v obliki in velikosti pekača. Valjala sem kar na peki papirju, da sem lažje testo prestavila v pekač. Testo sem premazala z marmelado in prekrila z mrežo iz testa, ki sem jo naredila iz preostale tretjine testa. Pita se je pekla 45 minut na 180°C.

Hladno pito sem narezala na kvadratke, ki čakajo na jutrišnji Občni zbor gasilcev, kjer jo bomo pojedli.

Kokosovi polpeti z banano in mangom

Danes mi je za večerjo zadišalo nekaj sladkega. V hladilniku sem imela zmiksano banano in mango, ki ju sicer uporabljan za mešanje v jogurt. Danes pa sem iz te kaše naredila polpete.
V kašo sem dodala kokosovo moko in malo medu ter dobro premešala. S čajno žličko sem nadevala maso na ponev in jo poravnala v majhne polpete in jih zapekla na obeh straneh. Med tem sem si pripravila še grenivko, ki se odlično dopolnjuje z vsemi sladkimi jedmi, kajti daje jim svežino in uravnoteži sladkost.
Večerjo sem imela pripravljeno v 5 minutah.

Solata s kozicami

Danes sem sama doma in sem se odločila, da si za kosilo naredim nekaj preprostega, a okusnega. Čeprav sem že včeraj jedla morsko hrano, sem si danes ponovno zaželela okus po morju, saj imam zelo rada morsko hrano. Naredila sem si mešano solato s kozicami.

Na začetku sem mislila, da bo v solati nekaj motovilca in nekaj radiča ter naribano korenje. Ko pa sem šla na vrt in začela brskati po snegu, sem ugotovila, da imamo še kar nekaj "poletne" solate. Sicer je v velikosti motovilca, ampak je bilo zelo prijetno presenečenje, da bom imela za kosilo še bolj pisano solato.

Ko sem strebila in oprala solato, sem se lotila preostalega dela. Na olivnem olju sem popekla kozice, jih vzela s ponve in na preostanku olja opekla kos kruha. Kruh sem odmaknila in v ponev zlila mešanico balzamičnega kisa, peteršilja, česna in soli.

Ponev sem takoj odmaknila z ognja in z mešanico začinila solato. Na solato sem dodala prej popečene kozice in opečen kruh.

Za pripravo kosila sem potrebovala 10 minut.

Cvet, ujet v ogrlico

Včeraj sem naredila dva enaka obeska za ogrlico. Enega za prijateljico, ki bo jutri zaključila magistrski študij, drugega pa zase. Seveda sem, ko sem danes pokazala končni izdelek mami, ugotovila, da sem naredila en obesek premalo, ker bi ga seveda tudi mami imela. Obljubila sem, da ji v kratkem naredim takšen obesek, vendar v kakšni drugi barvni kombinaciji, da si jih bova lahko menjali.

Ker bom ogrlico podarila, sem jo tudi primerno "zavila". V bistvu sem naredila škatlico iz valovite lepenke in jo zavezala z rdečim trakom. Dodala sem tudi majhno leseno pikapolonico za srečo.

Krušna peč in pice

Krušna peč mi je že od otroštva zanimiv predmet v hiši. Vsako zimo jo star ata kuri, s pomočjo nje posuši celo goro krhljev, stara mama pa je včasih redno v njej pekla kruh in potice. Jaz pa sem se že kar nekaj časa nazaj odločila, da jo uporabim, poleg poležavanja na njej, za peko mesa, krompirja in pic, ki niso tako zahtevne za peko. Tako so se vsi v družini navadili, da se vsake toliko pozimi lotim peke v krušni peči. Če se kdaj zgodi, da ne pečem že kmalu na začetku zime, me opomnijo, da bi lahko ponovno kaj naredila. Točno tako je bilo včeraj, ko se je brat po kosilu spomnil, da "res že dolgo" nisem ničesar spekla v krušni peči. In vrgel mi je kost, jaz pa sem jo zagrabila. Tako smo že za večerjo jedli pice iz krušne peči.

Vedno, ko se lotim peke v krušni peči, si mislim, da "vroče je kot v peklu, diši pa kot v nebesih".

Glede na moje navdušenje nad peko v krušni peči in zainteresiranost ostalih za sodelovanje (zmeraj vse zmanjka) mislim, da peka v krušni peči v naši družini ne bo šla v pozabo. Ko bom imela pa enkrat svojo hišo, pa si želim v njej imeti tudi ognjišče, v katerem bom lahko pekla. Bodisi naj bo to krušna peč ali pa malo bolj moderna varianta - kamin s prostorom za peko. Nekaj variant, kako bo to moje kurišče izgledalo, imam že v mislih. Ideja o takšnem kurišču je zelo všeč tudi mojemu fantu, tako da je to zmenjeno. 😃

Darila in posode za shranjevanje

V preteklem vikendu sem si vzela nekaj časa za ustvarjanje. Zavila sem tri darila in spremenila tri konzerve od Illy kave v posode za shranjevanje.

Darila sem zavila v rdeč papir ter okrasila z drobno vrvjo. Na eno darilo sem dodala lesene bunkice, na vrv sem jih pritrdila z makrame tehniko, na drugi dve darili pa sem pod vrv le zataknila vejici, ki sem jih našla na vrtu.

Konzerve od kave sem preoblikovala v posode za shranjevanje s servietno tehniko. Prtičke za takšna in podobna ustvarjanja običajno izberem iz svoje zbirke prtičkov iz otroštva. V kar nekaj letih zbiranja so se mi nabrale 4 škatle (tiste od čevljev) polne raznoraznih prtičkov.

Panettone

Če vprašaš Primorce, je panettone obvezen del decembra in z njim povezanih praznikov. Ker imamo v družini dva Primorca in ker imamo radi domačo hrano, sem se letos že drugo leto zapored lotila peke panettona. Lansko leto nisem imela primerne posode za peko (ozka in visoka), zato sem improvizirala. Letos pa sem se lotila peke bolj resno in sem kupila prave obode za panettone. Tiste papirnate modelčke z lepenkastim dnom in vzorcem po obodu. Zato je bil panettone letos tudi pravega izgleda.

Ker nas je veliko sladkosnedov, sem naredila dva kolača naenkrat...enega z arancini in drugega z rozinami.

Sestavine, iz katerih sem spekla panettone:

700 g moke,

1 kocka kvasa (42 g),

5 rumenjakov,

120 g sladkorja,

3 dl vode,

1 dl belega vina,

90 g staljenega masla,

1 žlica vanilijevega sirupa (ali vanilija kako drugače),

ščep soli,

limonina lupinica,

200 g arancinov,

150 g rozin.

Postopek priprave:

Iz kvasa, žlice sladkorja in nekaj žlic vode naredimo kvasec. Moko presejemo v posodo in na sredini naredimo luknjico, v katero zlijemo pripravljen kvasec. Med mešanjem postopoma dodajamo še tekočino, rumenjake, sladkor in vse ostale sestavine razen rozin in arancinov. Testo je zgneteno, ko se ne prijemlje več posode. Če se testo ne odlepi od posode, postopoma dodamo še kakšno žlico moke.

Pripravljeno testo pustimo vzhajati do trojne velikosti (približno eno uro). Testo zvrnemo na pomokano površino in ga razdelimo na dva dela. V enega vgnetemo arancine, v drugega pa rozine. Testo oblikujemo v hlebčka in ju postavimo v model. Modela pokrijemo in pustimo vzhajati še eno uro. Kolača na vrhu zarežemo in damo v pečico, ki je segreta na 170 °C. Po 20 minutah panettone prekrijemo s peki papirjem, zmanjšamo temperaturo pečice na 160 °C in pečemo še nadaljnih 30 minut. Pečene kolače na dnu modela prebodemo s palčkami za nabodala in jih zvrnemo v lonec tako, da visijo na palčkah. Tako jih pustimo, da se ohladijo.

Za lažjo predstavo so v nadaljevanju še slike postopka...