sreda, 23. avgust 2017

Nakit za poroko in nakit kar tako

Pred slabim mesecem sem izdelovala nakit za nevesto, njeno hčerko in pričo. Ko sem ravno razstavila ves material in orodje, sem naredila še nekaj nakita zase, za bodočo svakinjo in mami.

Najprej sem preizkusila novo tehniko, ki sem jo kasneje uporabila za nevestin nakit. Tako sem izdelala prstan in broško za mami ter uhane in prstan za nevesto.




Najmlajša dama (hči neveste) je dobila prisrčne mini bele uhane z modrimi pikicami.


Za nevestino pričo sem v osnovi naredila uhane v obliki src, ki pa ji niso ustrezali (ker je bila iz njene strani določena le barva uhanov, kasneje pa je ugotovila, da ji oblika ni OK), ki so na koncu postali verižica zame in za mojo ljubo svakinjo (kdaj pišem bodoča, kdaj ne, kar je na konec koncev povsem vseeno, kajti ona mi je kot sestra). Poročni priči pa sem naredila podobne uhane, le drugačne oblike.



Ker je ves narejen nakit tako zelo umirjen, bolj eleganten, sem za konec naredila še nekaj razigranih kosov nakita, ki ga bom po večini nosila jaz, je pa tako, da si ženske v naši družini nakit sposojamo in menjamo, tako da ga bosta nosili tudi mami in bodoča svakinja.



Ker nimam obstanka in nenehno kaj ustvarjam, imam v izdelavi že nove kose naita, ki pa jih bom pokazala v kakšni od prihodnjih objav.

nedelja, 20. avgust 2017

Poletna pita s figami

Starša vsako leto z dopusta prineseta nekaj fig, ker vesta, da jih obožujem . Prav tako dobro vesta vesta, da bom kaj dobrega spekla iz njih.

Danes sem se odločila in naredila preprosto, hitro narejeno pito, ker med učenjem za prihajajoči se izpit paše kratka kulinarična pavza, nimam pa ogromno časa.


Iz 250 g moke (in vsega, kar paše zraven) sem naredila krhko testo in ga spekla v dveh pekačih za pite. Ko je bilo testo pečeno, sem naredila nadev iz mascarpone sira, grškega jogurta, smetane za stepanje, medu, cimeta in ruma.

Na ohlajeno testo sem dala nadev in na vrh naložila sladke fige.

Vedno, ko delam pito, ki se nadeva s kremo že pečena si rečem, da jo bom pečeno testo vzela iz pekača in ga šele na servirnem krožniku nadevala ter okrasila. Ampak, ko bi to lahko naredila, ponavadi pozabim, tako da imam vedno malo logističnih problemov pri prvem kosu, ki ga jemljem iz pekača. Je pa res, da je vedno kakšen kandidat v bližini, ki se "žrtvuje" za ta kos, ki ni ravno lep. Vse naslednje kose pa se že da lepo vzeti iz pekača.
Naslednjič bom preložila pečeno testo iz pekača na servirni krožnik. 😉