Preprosta voščilnica

V soboto sem na hitro in brez vnaprejšnjih priprav (ogledovanje in nakupovanje materiala, iskanja idej) naredila voščilnico za slavljenca, ki je praznoval 30 let.

Ker sem imela doma zelo slab nabor materiala, sem se hitro odločila, da bo osrednja tematika voščilnice nekaj v zvezi z naravo, saj se v naravi vedno najde ogromno dekorativnega materiala.

Med izdelovanjem osnove sem razmišljala, kakšen dodatek bi se najbolj ujemal s papirji, ki sem jih našla v svoji zbirki. Tako sem se spomnila na veliko škatlo školjk v garaži, ki je tam že kakšnih 15 let. Včasih sem namreč na morju strastno nabirala lupine morskih sadežev in jih vedno vse želela spraviti. Kot pravi pregovor: Čez sedem let vse prav pride. In res je prišlo še kako prav.

Slavljenec je bil navdušen nad voščilnico, komentiral je, da če smo se že potepali po morju. :D

Sobotna peka piškotov

Brat bo imel kmalu zabavo za sodelavce in me je prosil, če lahko poskrbim za kakšno sladko dobroto.  Ker me ne bo doma, sem se odločila, da naredim nekaj piškotov, ki stojijo dlje časa. Če jih kdo ne najde in poje seveda, kar pa je pri nas doma zelo pogost dogodek.


V soboto, ko se je vročina malo polegla, sem zamesila 3 vrste testa, dve od njih v klasični in kakavovi različici.

Po dveh urah peke sem zaključila s polno škatlo piškotov. V škatli čakajo na sladkosnede obiskovalce mehiški razpokančki (ki tokrat niso razpokali, ker je bilo preveč toplo, vendar so vseeno slastni), brizgani piškoti v treh različicah in moto rožice.

Dan pred zabavo bom naredila še kakšno biskvitno sladico.

Rabarbarina pita

Vsako nedeljo pripravim sladico. Tokrat sem imela v mislih nekaj z malinami. Ko pa sem jih šla nabrat, sem ugotovila, da so me ptiči tokrat prehiteli in da z malinovo sladico ne bo nič. Zato sem malo pogledala po vrtu, iz česa bi lahko naredila nekaj sladkega. Spomnila sem se na velik grm rabarbare, ki se letos prav bohoti na vrtu. Nabrala sem stebla rabarbare in se lotila peke.

Za osnovo sem naredila klasično krhko testo, ki sem ga predpekla obteženega 20 minut. Med tem sem pripravila nadev iz rabarbare, jabolčnega soka, sladkorja in cimeta. Ko je bilo testo predpečeno, sem ga nadevala z nadevom in ponovno pekla 20 minut. Ko se je pita pekla, sem naredila še orehove drobtine za posip. Pečeno pito sem malo ohladila, potresla z drobtinami in dodala kepico sladoleda ter postregla.

Ta pita je zelo osvežilna in primerna za poletne dni.

Pisan nakit

Izdelala sem štiri kose nakita, po dva za vsako izmed meni ljubih punc.
Za izdelavo modrega kompleta nakita sem se odločila, ker sta brat in (bodoča) svakinja šla na poroko in sta želela biti barvno usklajena. Brat je imel kupljeno novo srajco v živahno modrem odtenku. Svakinja pa je kupila črno preprosto obleko. Takoj se mi je porodila misel, da bi zraven te obleke odlično pristajala modro-bela ogrlica, zato sem se še isti trenutek lotila dela. Še bolj z veseljem kot običajno pa sem izdelovala nakit, ker sem doživela nesrečo, v kateri je bil ogrožen moj vid. Pri reševanju mojega vida mi je pomagala svakinja, zato je ta nakit bila še majhna zahvala.
Poroka je mimo, svakinja in brat sta se neizmerno zabavala, svakinja pa nosi ta komplet nakita sedaj tudi za v službo.

Druga dva kosa nakita sta dve razigrani ogrlici za sestrično. Ti dve ogrlici sta zelo preprosti, a lepi. Takšni si je želela mala dama. Je pa tudi povedala, da ko pride na počitnice, da bova izdelali goro nakita. Takrat ji bom naredila če kaj lepega, ona pa meni prav tako. Se že veselim, kajti otroški nakit je nekaj posebnega, saj otroci niso še miselno omejeni in v okvirih. Tudi sama želim bili kot otrok vsaj pri ustvarjanju.

Na koncu svojega ustvarjanja pa sem naredila še nekaj zase. V bistvu sem že pred dnevi urejala svojo zbirko nakita in ugotovila, da mi kar nekaj ogrlic iz mojih začetkov fimo ustvarjanj ni več najbolj všeč in jih ne nosim. Zato sem jih razdrla in iz njih naredila eno noro pisano ogrlico.