torek, 4. junij 2019

Poročno pecivo, 4. (zadnji) del

Končno sem si uspela vzeti čas za finalni zapis o poročnem pecivu.
Tri dni pred poroko sem imela dopust, ki sem ga namenila še zadnjim pripravam na poroko. Seveda sem največ časa namenila finiširanju peciva. Že v sredo sem dokončala biskvitna peciva, ki sem jih spravila v skrinjo. V četrtek sem se lotila predpriprave za izdelavo tort, ki sem jih delala v četrtek. V petek sem razrezala vsa biskvitna peciva in jih okrasila. Okrasila sem tudi kolačke in dokončala torti.





Tudi (sedaj že) mož je imel pred poroko dopust. On je bil zadolžen, da prevzame in pripelje domov vso pecivo, ki so ga pekle sorodnice. K mojim staršem je šel tudi po vino. Tako je imel v petek kar nekaj poti in opravkov, saj si je izbral za ženo punco z drugega konca Slovenije.
Sledil je prevoz sadja, tort in vina v gostišče, kjer smo imeli ohcet. Temu pa je sledilo zlaganje peciva po pladnjih in ponovni prevoz do gostišča. Mislim, da mi ni treba pripomniti, kako je izgledalo najino, 30 kvadratnih metrov veliko, stanovanje med sortiranjem peciva po pladnjih - do zadnjega kotička je bil zapolnjen s sladkimi dobrotami. Pecivo sva nato nesla še na lokacijo civilnega obreda, nekaj pa ga je ostalo doma za morebitno presenečenje gasilcev na poroki in sladkanje v službi.
Najin večer se je zaključil z obilno večerjo in zmatranimi telesi okoli 23h. Še dobro, da smo s poroko naslednji dan začeli šele popoldne in sva se tako lahko konkretno naspala.
Pecivo sva po pladnjih razporedila po sistemu krhka peciva (piškoti in podobno) na en pladenj, kremna peciva na drug pladenj. Tako sva preprečila razmočene piškote in zmečkane biskvite.