Panettone

Če vprašaš Primorce, je panettone obvezen del decembra in z njim povezanih praznikov. Ker imamo v družini dva Primorca in ker imamo radi domačo hrano, sem se letos že drugo leto zapored lotila peke panettona. Lansko leto nisem imela primerne posode za peko (ozka in visoka), zato sem improvizirala. Letos pa sem se lotila peke bolj resno in sem kupila prave obode za panettone. Tiste papirnate modelčke z lepenkastim dnom in vzorcem po obodu. Zato je bil panettone letos tudi pravega izgleda.

Ker nas je veliko sladkosnedov, sem naredila dva kolača naenkrat...enega z arancini in drugega z rozinami.

Sestavine, iz katerih sem spekla panettone:

700 g moke,

1 kocka kvasa (42 g),

5 rumenjakov,

120 g sladkorja,

3 dl vode,

1 dl belega vina,

90 g staljenega masla,

1 žlica vanilijevega sirupa (ali vanilija kako drugače),

ščep soli,

limonina lupinica,

200 g arancinov,

150 g rozin.

Postopek priprave:

Iz kvasa, žlice sladkorja in nekaj žlic vode naredimo kvasec. Moko presejemo v posodo in na sredini naredimo luknjico, v katero zlijemo pripravljen kvasec. Med mešanjem postopoma dodajamo še tekočino, rumenjake, sladkor in vse ostale sestavine razen rozin in arancinov. Testo je zgneteno, ko se ne prijemlje več posode. Če se testo ne odlepi od posode, postopoma dodamo še kakšno žlico moke.

Pripravljeno testo pustimo vzhajati do trojne velikosti (približno eno uro). Testo zvrnemo na pomokano površino in ga razdelimo na dva dela. V enega vgnetemo arancine, v drugega pa rozine. Testo oblikujemo v hlebčka in ju postavimo v model. Modela pokrijemo in pustimo vzhajati še eno uro. Kolača na vrhu zarežemo in damo v pečico, ki je segreta na 170 °C. Po 20 minutah panettone prekrijemo s peki papirjem, zmanjšamo temperaturo pečice na 160 °C in pečemo še nadaljnih 30 minut. Pečene kolače na dnu modela prebodemo s palčkami za nabodala in jih zvrnemo v lonec tako, da visijo na palčkah. Tako jih pustimo, da se ohladijo.

Za lažjo predstavo so v nadaljevanju še slike postopka...

Božična torta

Po božični večerji in božičnem kosilu pride na vrsto seveda tudi božična sladica. Letos sem naredila torto, ki sem jo obljubila fantu. Želel je imeti borovničevo torto, za katero recept sem že objavila tem blogu. Ker pa nisem hotela tretjič v istem letu delati popolnoma enake torte (čeprav je vsem zelo všeč in jo vedno naredim na željo nekoga), sem se odločila, da naredim tokrat dve različni kremi.

Spodnja krema je borovničeva, zgornja pa rumova. Tokrat tudi nisem naredila le enega biskvita, temveč tri. Torta se je tako začela in končala z biskvitom, ki pa sem ga močno napojila, da je bil sočen.

Dekoracija torte je bila tokrat v božičnem vzdušju. Sladkorni posip, macesnovi storži in listi bodike (božjega drevca). Dekoracija je bila narejena po trenutnem navdihu, saj sem strože in bodiko nabrala na dopoldanskem sprehodu brez, da bi planirala to vnaprej.

Vanilijev sirup

Aroma vanilije se mi zdi nepogrešljiv dodatek slaščicam. Zato sem se odločila, da za letošnja darila pripravim vanilijev sirup.
Recept je zelo preprost, sestavine niso drage, priprava vzame malo časa, rezultat pa je lepo in uporabno darilo.

Sirup sem naredila iz enake količine vode in rjavega sladkorja, ki sem ju segrevala na majhnem ognju, dokler se nista povezala v sirup. Na začetku sem dodala še vanilijen strok. V bistvu samo njegova zrna. Prazne polovice strokov sem shranila za dekoracijo sirupa v stekleničkah. Tako sem porabila celotno vanilijo, kajti tudi strok bo dal še nekaj arome sirupu.
Še vroč sirup sem natočila v stekleničke, dodala strok vanilije in jih zaprla. Hladila sem jih na sobni temperaturi.

Če ne dobite dovolj vanilije, ali če želite malo cenejšo različico, lahko dodate vanilijev sladkor namesto nekaj strokov vanilije. Predlagam vam tistega, v katerem so vidna zrnca vanilije (rjave pikice).

Hladne stekleničke sem še okrasila s čipko in jim dodala kartončke z napisi.

Pomarančne smrekice

Na božični večer sem za vse sladkosnede v hiši spekla pomarančne smrekice.

Sestavine:

300 g moke,
70 g sladkorja,
170 g masla,
naribana lupinica ene bio limone,
naribana lupinica ene bio pomaranče,
sok ene in pol pomaranče,
1 jajce,

malo temne čokolade in sladkorja v prahu za dekoracijo.

Postopek je preprost...sestavine zmešaj in daj testo v hladilnik za nekaj ur. Testo razvaljaj na par milimetrov debelo, izreži z modelčkom in speci na 170°C. Peka traja okoli 10 minut. Pečene in ohlajene piškote okrasi po želji.

Prijetno sladkanje želim vsem.

Pomarančne smrekice v družbi medenjakov.

Zavijanje daril

V nadaljevanju vam predstavljam tri mačine za dekoracijo daril v božičnem času,ali pa kar tako.

Prvo darilo je bolo namenjeno slavljencu 21. decembra. Ker nisem.imela pri roki nič darilnega papirja, darilo pa je bilo majhno, sem za zavijanje uporabila list s koledarja. Na njem sem obkrožila ustrezn datum in naredila tulec, fa sploščila, v njega položila darilo in zalepila še oba konca. Dodala sem še preprost srebrn trak in naredila majhno pentljo.

Letošnja božično - novoletna darila sem vsa zavila v moder papir. Iz ostankov papirja pa sem naredila snežinke in jih s trakom privezala na paketke.

Tretji način zavijanja daril ni moje delo, temveč delo mojega fanta, ki se vedno potrudi in zavije darilo. Vendar le zame, ker ve, kako veliko mi to pomeni.
Za zavijanje je uporabil enak moder papir kot jaz, za pentljo pa je uporabil navaden povoj. Rezultat je prekrasno zavito darilo.

Kuskus s piščancem in zelenjavo

Se vam kdaj naredi, da imate namen skuhati kosilo, pa je vaš hladilnik upostošen in kuhinjska omara prav tako. No, meni se to pogosto dogaja, ko si želim kaj skuhati v študentskem domu, kajti načeloma hodim, zaradi pomanjkanja časa, jesti na bone. Zato si v hladilniku ne delam velikih zalog hrane, vsaj takšne za kosilo ne.
Danes sem bolna in posledično doma,  zato sem si želela skuhati kosilo. V hladilniku sem imela malo korenja in grah pa posodico od sirnega namaza, v katerem je bilo za slabo žličko namaza. Po pregledu zamrzovalnega predala sem ugotovila, da imam še pest špinačnih listov in piščančji zrezek.
Iz tega sem si zamislila, da bi si skuhala rižoto, a sem ugotovila, da tudi riža nimam. Po podrobnejšem pregledu omare sem našla malo kuskusa. Torej, odločitev je padla. Danes sem skuhala kuskus s piščancem in zelenjavo.

Na malo olivnega olja sem popražila koščke piščanca, ga solila in poprala ter mu dodala timijan. Ko je bilo meso popraženo, sem dodala špinačo in sesekljan česen. Ker sta bila korenje in grah že skuhana (ostanki od priprave francoske solate), sem najprej dodala kuskus in vse zalila z vodo. Ko je bil kuskus kuhan, sem dodala sirni namaz in grah ter korenje.
Kosilo sem imela kuhano v manj kot 10 minutah.

Pečen polnjen zajec

Za današnje kosilo sem pripravila polnjenega zajca. No, v bistvu kunec. Kunce ga kupimo na bližnji kmetiji, kar se zelo pozna na kvaliteti mesa, saj imajo ti kunci kar nekaj prostora za gibanje in so dobro krmljeni.

Nazaj k današnjemu kosilu. Za nadev sem uporabila star kruh, ki je bil sicer namenjen za drobtine in že dodobra posušen. Zato sem ga kar dolgo namakala v mešanici mleka in belega vina, da se je zmehčal in prepojil. Dodala sem pest nasekljanih jabolčnih in hruškinih krhljev, sol, timijan, popraženo čebulo in nasekljan česen.

Ko je bil nadev pripravljen, sem se lotila priprave kunca. Od kunčjega telesa sem odstranila noge, da se med peko ne bi preveč zapekle. Vse kose mesa sem premazala s timijanom, soljo in olivnim oljem. Nadev sem nadevala v trebušno votlino do polovice, da kunec med peko ne bi počil. Trebuh sem zašila in kose kunca zložila v naoljen pekač s pokrovom. Pekla sem ga na 200°C približno eno uro. Vmes sem ga obrnila, zadnjih 10 minut pa sem ga pekla odkritega.

Ker sem naredila preveč nadeva, sem se odločila, da bom za prilogo naredila korenjev narastek. V nadev sem dodala na drobne koščke narezan rumen koren iz juhe. V nadev sem vmešala tudi en rumenjak in sneg iz beljaka. Narastek sem dodala kuncu 15 minut pred koncem pečenja v naoljenem pekaču.

Tako pripravljen kunec je odličen, saj ostane sočen, okus pa malo popestri nadev, ki zaradi krhljev v nadevu ni čisto klasičen, je malo sladkastega okusa. Nadev uporabim tudi za nadevanje piščanca, ko nadev dam med meso in kožo piščančjih beder ali prsi.

Začetek prazničnega decembra

Vedno se veselim prazničnega decembra, saj je to zame eno izmed najlepših obdobij v letu. Z dekoracijo in vsem pompom okoli okraševanja nikoli ne hitim. Sledim starim navadam, zato je prvi dogodek v decembru prihod Miklavža.

Ko sem bila otrok, smo redno hodili na predvečer k starim staršem, kjer se je vsako leto oglasil Miklavž v spremstvu parkljev  in angelčkov. Otroci smo mešanih občutkov čakali na obisk Miklavža, saj smo se vsi veselili njega, bali parkljev in občudovali prelepe angelčke.

Drug del, povezan z godom sv. Miklavža, je postavljanje peharja v dnevni sobi, v katerem so nas zjutraj, 6. decembra, vse pričakala skromna darila. Tako je še danes. Vsako leto vstanem malo prej, kot sicer, da preverim, s kakšnimi dobrotami me je tokrat razveselil Miklavž.

Pri nas obstaja več "Miklavžev", saj darila nastavlja vsak družinski član za vse ostale. Vsako leto se med darili najde suho in sveže sadje, domače pecivo, in še kakšna malenkost.

Letos sem se odločila, da v darila dam:

• tri različne grenivke,
• medenko z jagodo,
• nogavice za moške (in najmlajšo članico),
• hranilno masko za obraz za dame,
• domače rezane piškote (recept).

Rdeča barva skoraj zaščitni znak decembra, zato sem v domači zbirki poiskala rdeče darilne vrečke. Ker sem se odločila, da bom reciklirala že uporabljene vrečke, so le-te različne.Ker rada zavijam darila, sem darilne vrečke okrasila in na njih napisala imena obdarovancev.

Da bo december res prazničen, že razmišljam o novem projektu - izdelavi voščilnic.

Blago in fimo nakit

Ta objava je mešanica 3 projektov in še malo.

Prvi, pred časom že omenjeni projekt, je posteljnina za otroško posteljico in zibelko. Naredila sem dve prevleki za odejo (manjšo za v zibelko in večjo za v posteljico), prevleko za vzglavnik in varovalno obrobo za posteljico ali zibelko. Izbrala sem motiv dinozavrov, ker se mi zdi zelo lep, ravno prav pisan in seveda v nevtralnih barvah, kar je želja brata in svakinje.

Zaenkrat lahko pokažem le zloženo garnituro, ko pa no v uporabi, pa bom poslikala in dodala še te fotografije.

Ko sem že imela raztavljen šivalni pribor, sem si sešila še torbo, za katero material sem imela v omari že od poletja.

Projekt z blagom številka dva je bilo tapiciranje stolov.

Stole, ki smo jih imeli včasih v doma jedilnici, sta si sposodila brat in svakinja za začasno uporabo v svojem novem domu. Ker so stoli že kar stari, smo se odločili, da jim podarimo pridih modernosti. Preoblekli smo jim sedala v novo blago.

Ker sta imela brat in svakinja dovolj drugega dela in ker sem v naši hiši jaz tista, ki se ukvarjam z ročnimi deli, sem se ponudila, da stole pretapiciram jaz.

Odstranila sem stare prevleke in pod njimi našla originalne. Ja, stoli so že bili enkrat modernizirani. Z nostalgijo sem gledala prvotne prevleke sedal in ugotovila, da se je moda vrnila tudi pri stolih. Originalno blago je namreč zelo podobno novemu, le da je prvotni v rjavkastih, novi pa v sivkastih odtenkih.

Tretji projekt pa je ogrlica za mojo ljubo prijateljico. Ogrlico sem ji obljubila že v septembru, pa mi je do sedaj ni uspelo narediti.

Naredila sem pisano, vendar umirjeno ogrlico, ki je v bistvu malo večji obesek na drobnih nitih.

Med izdelavo je šlo vse narobe. Najprej sem naredila obesek, ki sem ga hotela na polovici peke malo dodelati. Ta obesek je romal v smeti, kajti bila sem.malo prepozna in je bila fimo masa že preveč trda. Med ponovno izdelavo obeska pa sem uničila svoj iztiskač fimo mase. Bila sem premočna, pomagal pa mi je tudi brat s kupom orodja. Torej imam sedaj en kos orodja manj v svoji ustvarjalni zbirki.

Kljub nevšečnostim sem naredila obesek, kakršnega sem si zamislila. Prijateljica je bila navdušena nad darilom, kar meni osebno pomeni največ.

Dodaten del projekta pa sta dve škatli, ki sm ju polepšala s servietki. Ena šklatla je nov del moje zbirke kuhinjskih posod, druga pa je darilna embalaža za klekljano ogrlico.

Klekljanje

Klekljanje je moj dolgoletni hobi. Klekljam že od svojega osmega leta. Torej še veliko pred tem,  ko me je ljubezen pripreljala v samo središče idrijske čipke. Moj fant se šali, da je znanje klekljanja bil pogoj pri izbiri punce.

Trenutno imam na dveh bulah dva papirca, na katerih sta špici za prt. To je projekt s ciljem, da naredim prt za jedilno mizo, ki jo bova imela nekoč v prihodnosti v najinem domovanju. Ker je dela kar veliko in ker nimam veliko časa, ker se k buli spravkm bolj poredko, sem se tega lotila že sedaj.

Pred dnevi pa sem se odločila, da bom svakinji naredila klekljan obesek za ogrlico kot pozornost ob rojstvu otroka. Ker pri porodu ne moreš biti zagotov, kdaj se bo zgodil, mene pa v naslednjih tednih ne bo veliko doma, sem se klekljanja obeska lotila že sedaj.

Na buli je seveda nastavljen papirc in na pol narjena špica za prt, tako sem imela hkrati na buli 22 klekljev, kar je moj absolutni rekord. Moram reči, da kljub temu, da imam ogromno bulo, je bila kar velika gneča. Pa mi je vendar uspelo. Nastal je prekrasen modro kovinski obesek za ogrlico.

Gran cereale čokoladni piškoti

Med prazniki sem kar nekaj ur preživela v kuhinji. Med drugim sem naredila tudi peko piškotov, ki po okusu in teksturi spominjajo na gran cereale polnozrnate piškote. Recept je res preprost.

Recept:

225 g masla,
200 g temne čokolade,
60 g orehov,
270 g ovsenih kosmičev,
80 g kokosove moke,
180 g moke,
1 žlička soli,
vanilija,
1 žlička sode bikarbone,
1 žlička cimeta,
130 g rjavega sladkorja,
2 jajci,
malo vode.

Staljeno maslo, sladkor in jajca sem vmešala v gladko kremo. Dodala sem vanilijo, cimet in sol. Drobno sem nasekljala orehe in čokolado, kosmiče sem malo zmlela. V jajčno zmes sem dodala vse preostale sestavine in z leseno žlico pomešala, da je nastalo homogeno testo. Ker je bila masa zelo gosta in je nisem uspela lepo premešati, sem dodala kanček vode.
S čajno žličko sem nadevala testo na pekač in piškote pekla 10 minut na 170 stoponjah. Piškote sem za minuto pustila še na pekaču, preden sem jih prestavila na rešetko, kjer so se dokončno ohladili.

Piškoti so na zunaj krhki, v sredini pa je malo mehkejša sredica. Piškotov je prišlo po tem receptu kar nekaj. Mislim, če me spomin ne vara, da sem jih napekla 4 pekače. No, sedaj jih je le še peščica. Večina jih ni dočakala škatle in so jih pojedli že z rešetke med ohlajanjem.

Trio tort

V obdobju dveh tednov sem naredila trio tort, s katerimi smo proslavili dve okrogli obletnici - dvakrat 30 let.
V bistvu so bile torte štiri, saj je bila prva torta kombinacija dveh tort. Naredila sem sacher torto v obliki številke tri in okroglo hruškovo torto. Ti torti smo pojedli po postavljanju prvega mlaja.

Ko je bil postavljen drug mlaj, smo se posladkali z rafaelo torto.

Na koncu je bilo še družinsko kosilo in čas za pihanje svečk obeh slavljencev. Svečke sem postavila na prelivajočo se borovničevo-malinovo torto. Okrasila sem jo s čokoladnimi listi.

Vse torte so bile narejene ekspresno hitro, saj mi je zmanjkovalo časa. Kljub hitri izdelavi pa so bile pohvaljene in pojedene do zadnje drobitice.

Bodoča teta

Kmalu bom postala teta. Nad tem dejstvom sem zelo navdušena, kajti otroke imam zeloooooo rada, se pa zavedam tudi, da je vloga tete pomembna in odgovorna življenjska vloga.
Za svojo svakinjo sem porisala nosečniško majico. In to kar dvakrat. ;) Prvič je namreč nisem dobro zalikala in se je barva sprala z nje. Smo se pa ob poslikavi zabavali trije: otrok v trebuhu, svakinja in jaz. Ker majice nisem mogla poravnati in napeti na ravni podlagi, si jo je svakinja oblekla in sem jo poslikala na njej. Rezultat je simpatična majica, ki lepo poudari nosečniški trebušček.

Naslednja stvar, v zvezi z prihajajočim nečakom je izdelava albuma za slike. Naredila sem album v nevtralnih barvah, saj še ne vemo, ali bo deklica ali deček.

V albumu sem pripravila strani za vse pomembnejše dogodke v zgodnjem otroštvu, strani za podatke o otroku, družini in sorodnikih ter strani za rojstno dnevne fotografije vse do otrokove polnoletnosti. Na koncu albuma so ostale še strani za poljubne fotografije.

V pričakovanju nečaka/nečakinje imam v planu še ustvarjati. Naredila bom namreč posteljnino za otroško posteljico in sešila kakšno igračko. Vse bom predstavila v enem od naslednjih blogov.

Nakit za poroko in nakit kar tako

Pred slabim mesecem sem izdelovala nakit za nevesto, njeno hčerko in pričo. Ko sem ravno razstavila ves material in orodje, sem naredila še nekaj nakita zase, za bodočo svakinjo in mami.

Najprej sem preizkusila novo tehniko, ki sem jo kasneje uporabila za nevestin nakit. Tako sem izdelala prstan in broško za mami ter uhane in prstan za nevesto.

Najmlajša dama (hči neveste) je dobila prisrčne mini bele uhane z modrimi pikicami.

Za nevestino pričo sem v osnovi naredila uhane v obliki src, ki pa ji niso ustrezali (ker je bila iz njene strani določena le barva uhanov, kasneje pa je ugotovila, da ji oblika ni OK), ki so na koncu postali verižica zame in za mojo ljubo svakinjo (kdaj pišem bodoča, kdaj ne, kar je na konec koncev povsem vseeno, kajti ona mi je kot sestra). Poročni priči pa sem naredila podobne uhane, le drugačne oblike.

Ker je ves narejen nakit tako zelo umirjen, bolj eleganten, sem za konec naredila še nekaj razigranih kosov nakita, ki ga bom po večini nosila jaz, je pa tako, da si ženske v naši družini nakit sposojamo in menjamo, tako da ga bosta nosili tudi mami in bodoča svakinja.

Ker nimam obstanka in nenehno kaj ustvarjam, imam v izdelavi že nove kose naita, ki pa jih bom pokazala v kakšni od prihodnjih objav.

Poletna pita s figami

Starša vsako leto z dopusta prineseta nekaj fig, ker vesta, da jih obožujem . Prav tako dobro vesta vesta, da bom kaj dobrega spekla iz njih.

Danes sem se odločila in naredila preprosto, hitro narejeno pito, ker med učenjem za prihajajoči se izpit paše kratka kulinarična pavza, nimam pa ogromno časa.

Iz 250 g moke (in vsega, kar paše zraven) sem naredila krhko testo in ga spekla v dveh pekačih za pite. Ko je bilo testo pečeno, sem naredila nadev iz mascarpone sira, grškega jogurta, smetane za stepanje, medu, cimeta in ruma.

Na ohlajeno testo sem dala nadev in na vrh naložila sladke fige.

Vedno, ko delam pito, ki se nadeva s kremo že pečena si rečem, da jo bom pečeno testo vzela iz pekača in ga šele na servirnem krožniku nadevala ter okrasila. Ampak, ko bi to lahko naredila, ponavadi pozabim, tako da imam vedno malo logističnih problemov pri prvem kosu, ki ga jemljem iz pekača. Je pa res, da je vedno kakšen kandidat v bližini, ki se "žrtvuje" za ta kos, ki ni ravno lep. Vse naslednje kose pa se že da lepo vzeti iz pekača.
Naslednjič bom preložila pečeno testo iz pekača na servirni krožnik. 😉

Preprosta voščilnica

V soboto sem na hitro in brez vnaprejšnjih priprav (ogledovanje in nakupovanje materiala, iskanja idej) naredila voščilnico za slavljenca, ki je praznoval 30 let.

Ker sem imela doma zelo slab nabor materiala, sem se hitro odločila, da bo osrednja tematika voščilnice nekaj v zvezi z naravo, saj se v naravi vedno najde ogromno dekorativnega materiala.

Med izdelovanjem osnove sem razmišljala, kakšen dodatek bi se najbolj ujemal s papirji, ki sem jih našla v svoji zbirki. Tako sem se spomnila na veliko škatlo školjk v garaži, ki je tam že kakšnih 15 let. Včasih sem namreč na morju strastno nabirala lupine morskih sadežev in jih vedno vse želela spraviti. Kot pravi pregovor: Čez sedem let vse prav pride. In res je prišlo še kako prav.

Slavljenec je bil navdušen nad voščilnico, komentiral je, da če smo se že potepali po morju. :D