Blago in fimo nakit

Ta objava je mešanica 3 projektov in še malo.

Prvi, pred časom že omenjeni projekt, je posteljnina za otroško posteljico in zibelko. Naredila sem dve prevleki za odejo (manjšo za v zibelko in večjo za v posteljico), prevleko za vzglavnik in varovalno obrobo za posteljico ali zibelko. Izbrala sem motiv dinozavrov, ker se mi zdi zelo lep, ravno prav pisan in seveda v nevtralnih barvah, kar je želja brata in svakinje.

Zaenkrat lahko pokažem le zloženo garnituro, ko pa no v uporabi, pa bom poslikala in dodala še te fotografije.

Ko sem že imela raztavljen šivalni pribor, sem si sešila še torbo, za katero material sem imela v omari že od poletja.

Projekt z blagom številka dva je bilo tapiciranje stolov.

Stole, ki smo jih imeli včasih v doma jedilnici, sta si sposodila brat in svakinja za začasno uporabo v svojem novem domu. Ker so stoli že kar stari, smo se odločili, da jim podarimo pridih modernosti. Preoblekli smo jim sedala v novo blago.

Ker sta imela brat in svakinja dovolj drugega dela in ker sem v naši hiši jaz tista, ki se ukvarjam z ročnimi deli, sem se ponudila, da stole pretapiciram jaz.

Odstranila sem stare prevleke in pod njimi našla originalne. Ja, stoli so že bili enkrat modernizirani. Z nostalgijo sem gledala prvotne prevleke sedal in ugotovila, da se je moda vrnila tudi pri stolih. Originalno blago je namreč zelo podobno novemu, le da je prvotni v rjavkastih, novi pa v sivkastih odtenkih.

Tretji projekt pa je ogrlica za mojo ljubo prijateljico. Ogrlico sem ji obljubila že v septembru, pa mi je do sedaj ni uspelo narediti.

Naredila sem pisano, vendar umirjeno ogrlico, ki je v bistvu malo večji obesek na drobnih nitih.

Med izdelavo je šlo vse narobe. Najprej sem naredila obesek, ki sem ga hotela na polovici peke malo dodelati. Ta obesek je romal v smeti, kajti bila sem.malo prepozna in je bila fimo masa že preveč trda. Med ponovno izdelavo obeska pa sem uničila svoj iztiskač fimo mase. Bila sem premočna, pomagal pa mi je tudi brat s kupom orodja. Torej imam sedaj en kos orodja manj v svoji ustvarjalni zbirki.

Kljub nevšečnostim sem naredila obesek, kakršnega sem si zamislila. Prijateljica je bila navdušena nad darilom, kar meni osebno pomeni največ.

Dodaten del projekta pa sta dve škatli, ki sm ju polepšala s servietki. Ena šklatla je nov del moje zbirke kuhinjskih posod, druga pa je darilna embalaža za klekljano ogrlico.

Klekljanje

Klekljanje je moj dolgoletni hobi. Klekljam že od svojega osmega leta. Torej še veliko pred tem,  ko me je ljubezen pripreljala v samo središče idrijske čipke. Moj fant se šali, da je znanje klekljanja bil pogoj pri izbiri punce.

Trenutno imam na dveh bulah dva papirca, na katerih sta špici za prt. To je projekt s ciljem, da naredim prt za jedilno mizo, ki jo bova imela nekoč v prihodnosti v najinem domovanju. Ker je dela kar veliko in ker nimam veliko časa, ker se k buli spravkm bolj poredko, sem se tega lotila že sedaj.

Pred dnevi pa sem se odločila, da bom svakinji naredila klekljan obesek za ogrlico kot pozornost ob rojstvu otroka. Ker pri porodu ne moreš biti zagotov, kdaj se bo zgodil, mene pa v naslednjih tednih ne bo veliko doma, sem se klekljanja obeska lotila že sedaj.

Na buli je seveda nastavljen papirc in na pol narjena špica za prt, tako sem imela hkrati na buli 22 klekljev, kar je moj absolutni rekord. Moram reči, da kljub temu, da imam ogromno bulo, je bila kar velika gneča. Pa mi je vendar uspelo. Nastal je prekrasen modro kovinski obesek za ogrlico.

Gran cereale čokoladni piškoti

Med prazniki sem kar nekaj ur preživela v kuhinji. Med drugim sem naredila tudi peko piškotov, ki po okusu in teksturi spominjajo na gran cereale polnozrnate piškote. Recept je res preprost.

Recept:

225 g masla,
200 g temne čokolade,
60 g orehov,
270 g ovsenih kosmičev,
80 g kokosove moke,
180 g moke,
1 žlička soli,
vanilija,
1 žlička sode bikarbone,
1 žlička cimeta,
130 g rjavega sladkorja,
2 jajci,
malo vode.

Staljeno maslo, sladkor in jajca sem vmešala v gladko kremo. Dodala sem vanilijo, cimet in sol. Drobno sem nasekljala orehe in čokolado, kosmiče sem malo zmlela. V jajčno zmes sem dodala vse preostale sestavine in z leseno žlico pomešala, da je nastalo homogeno testo. Ker je bila masa zelo gosta in je nisem uspela lepo premešati, sem dodala kanček vode.
S čajno žličko sem nadevala testo na pekač in piškote pekla 10 minut na 170 stoponjah. Piškote sem za minuto pustila še na pekaču, preden sem jih prestavila na rešetko, kjer so se dokončno ohladili.

Piškoti so na zunaj krhki, v sredini pa je malo mehkejša sredica. Piškotov je prišlo po tem receptu kar nekaj. Mislim, če me spomin ne vara, da sem jih napekla 4 pekače. No, sedaj jih je le še peščica. Večina jih ni dočakala škatle in so jih pojedli že z rešetke med ohlajanjem.