Piškoti, narejeni na testomat, so zelo preprosti, a hvaležni piškoti. Znajo pa tudi ponagajati pri pripravi, pa dostikrat sploh ne vem točno zakaj.
Prav pri peki poročnega peciva so mi že skoraj načeli živce. Naredila sem trojno maso testa, jo razdelila na 4 dele in vsakega posebaj dokončala. V prvo testo sem dodala kakav, v drigega kokos, tretji je bil z mandlji, četrti pa čisto navaden.
Najprej sem se lotila osnovnega testa, ki se je super oblikoval v piškote, nadajlevala sem s kakavovim testom, ki se je tudi lepo oblikoval. Tretje, kokosovo, testo pa mi je ponagajalo in se ni in ni hotelo lepo oblikovati. Testo je neenakomerno prihajalo iz testomata, se ni prijemalo, oblika piškotov je bila grozna. Ker sem se odločila, da se ne bom hecala in ponavljala postopek iztiskanja v nedogled, sem iz tega testa oblikovala rogljičke. Z mandljevim delom testa niti nisem poizkusila oblikovanja na testomat, ampak sem že v štartu dodala en rumnejak in naredila preprosto verzijo huzarskih krapkov.
Ko sem vse spekla, sem premislila, kaj je slo tokrat narobe. Seveda je bila moja napaka in želja po hitri peki. Ker sem naredila vse testo naenkrat, sem ga dala v hladilnik, kjer pa se je maslo v testu preveč strdilo, zato se testo ni lepo iztiskalo iz testomata. Testa za piškote na testomat sicer nikoli ne dajem v hladilnik, ker vem, da mora biti mehko, da se lepo oblikuje.
Sestavine:
300 g moke,
100 g sladkorja,
200 g masla,
vanilijev sladkor (ali vanilija v kašni drugi obliki),
ščep fino mlete limonine lupine,
različni dodatki (kokosova moka, kakav, mleti mandlji ...).
100 g sladkorja,
200 g masla,
vanilijev sladkor (ali vanilija v kašni drugi obliki),
ščep fino mlete limonine lupine,
različni dodatki (kokosova moka, kakav, mleti mandlji ...).
Iz sestavin zgnetemo testo in s pomočjo testomata oblikujemo piškote. Pečemo jih 7 minut na 200°C.
Piškote dekoriram na različne načine, ali pa pustim čisto neobdelane.
Dekoriram jih s čokolado (risanje črt, pomakanje), s posipanjem oreščkova ali kokosove moke (na predhodno v čokolado namočene piškote ali jih posipam pred peko), z leplenjem po dva piškota skupaj (z marmelado ali čokolado, nugatom), krašenje z arancini ali s sladkornim ledom.
Ti piskoti so mi zelo všeč zaradi njihove vsestranskosti in dolge obstojnosti. V dobro zaprti škatli namreč stojijo več kot mesec dni in se jim popolnoma nič ne pozna, da niso ravnokar pečeni.
Če jih delam za v naprej, jih krasom tik pred zdajci, da so res hrustljavi.
Na fotografijah so piškoti, ki sem jih pekla za poroko.
