Velikonočne dobrote prvič

Kot vsako leto sem tudi letos se lotila priprave velikonočnih dobrot. Danes sem pripravila pirhe.

Jajca vedno barvam v naravnih barvilih. Vsako leto do sedaj sem poizkusila kakšno novo barvilo, a sem bila vedno razočarana nad rezultatom, zato so na koncu vedno vsi pirhi rdeči (barvani z rdečo čebulo) in vijolični (barvani s teranom).

Ne vem, ali kaj ne znam narediti prav, ali pa imamo doma vedno jajca, ki so se odločila, da na svoji lupini ne bojo prenašale drugih naravnih barvil kot čebulo in teran.

No, pa nazaj k letošnjim pirhom, ki to še niso. Danes sem opravila vse priprave za barvanje jajc.

Jajca sem razmastila v kisu.

Na vsako jajce sem z vodo nalepila rastlino in jajce zavila v najlonko.

Jajca, pripravljena za kuhanje sem previdno položila v posodo.

Na jajca sem naložila čebulne olupke in dolila toliko vode, da so vsa jajca pokrita. Vodo sem osolila in okisala.

Vodo z jajci sem počasi segrela do vretja in jajca kuhala 10 minut. Po 10 minutah sem kozico odstavila z ognja in pustila, da jajca počivajo v njej do jutra.

Podobno sem naredila s teranom. Jajca, ki sem jih predhodno namočila za par minut v kis, sem na majhnem ognju segrevala do vretja, jih pustila kuhati 10 minut, sedaj pa v teranu čakajo do jutra, ko bodo končno pirhi.

Letos se ne bom pustila premamiti moji radovednosti, kako bi se obarvala jajca v kakšni izmed še ne preizkušeni naravni barvi, ampak se bom držala že preizkušenih barvil.

Mogoče pa drugo leto poizkusim kakšno novo rastlino za obarvanje jajc.

Jutri me čaka nadaljevanje priprave velikonočnih dobrot. Vam pokažem, kaj bom naredila.

Kvašeni ajdovi štruklji

Kot ljubiteljica štrukljev se čutim dolžno, da delim z vami enega izmed mojih najljubših receptov za štruklje.

Ajdovi štruklji so splošno uporabni tako v slani kot v sladki različici. V bistvu sama pri pripravi ne ločim, če bojo štruklji za na sladko ali za na slano. Recept za oboje je enak.

Za testo potrebujemo:

150 g ajdove moke,
50 g pšenične moke tip 850 ali tip 500,
15 g kvasa,
1 jajce,
ščep soli,
ščepec sladkorja,
vodo.

Ajdovo moko poparimo z vrelo vodo, dodamo pšenično moko, jajce in kvasni nastavek (kvas, ki smo ga vmešali v mlačno vodo in sladkor). Premešamo in dodamo sol ter vodo po potrebi. Testo mora biti približno takšne konsistence kot za kruh, lahko je rahlo bolj mehak. Testo pustimo vzhajati in med tem naredimo nadev.

Sestavine za nadav:

500 g skute,
2 jajce,
ščep soli,
2 žlici kisle smetane.

Skuto zmešamo s smetano, dodamo rumenjak in sol ter sneg iz beljaka.

Testo razvaljamo na pol centimetra debelo in ga po celoti premažemo z nadevom ter zvijemo v štrukelj. Štrukelj razrežemo na krajše konce ter zavijemo v folijo za živila, ki smo jo premazali z oljem.

Štruklje kuhamo v osoljenem kropu 20 - 30 minut. Lahko pa jih skuhamo tudi na pari.

Če jim dodamo sadni preliv so odlična sladica, kot priloga pa se priležejo vsem vrst mesa.

Kljub temu, da s štruklji ni veliko dela, jih običajno naredim na zalogo in jih spravim v zamrzovalnik za hitro pripravo kosila ali za sladico.

Jetrca v smetanovi omaki

Jetrca so pri veliko ljudeh osovražena jed. Zakaj je tako, ne vem. Meni so izvrstna, primerna so za kosilo, kadar ni veliko časa za kuhanje, so izredno okusna in zdrava.
Zato sem se odločila, da predstavim enega od mojih najljubših receptov za pripravo jetrc, mogoče koga z receptom prepričam, da jetrca vsaj poizkusi, mogoče jih vzljubi.

Včeraj, ko sem imela namen čimveč dneva preživeti zunaj na soncu, sem se odločila, da naredim kar se da hitro kosilo, vendar brez testenin, ki jih že tako prevečkrat jemo ravno zaradi hitre priprave.

Torej, za kosilo sem pripravila mlada svinjska jetrca v smetanovi omaki, zraven sem naredila svojo najljubšo prilogo - pire krompir.

Danes sem kuhala za 3 osebe, za kar sem porabila 400 g jetrc, 3 velike čebule, malo majarona in rdeče paprike v prahu, lovorjev list, sol, poper, 150 ml smetane za kuhanje, olivno olje, malo vode.

Na kolobarje narezano čebulo popražimo na olivnem olju.

Ko se čebula popolnoma zmehča, ji dodamo na drobne rezine narezana jetrca in jih do mehkega popražimo.

Ko so jetrca mehka, dodamo majaron, lovorjev list in rdečo papriko.

Jetrcam dodamo smetano in poper ter pustimo, da omaka zavre. Ko zavre, dodamo še sol po občutku. Če je omaka pregosta, ji dodamo še malo vode.

Jed takoj postrežemo, da jetrca ne postanejo trda.

Ker je bil lep dan, sem pred kosilom nabrala regrat in ga postregla v solati s krompirjem in jajcem.

Dober tek želim! :)

Biskvitne lizike

Danes sem imela prosto popoldne, zato sem se zamotila v kuhinji z ustvarjanjem sladkih lizik. Že pred časom sem pekla pecivo, od katerega mi je ostalo nekaj odrezkov testa, ki je mešanica med biskvitom in piškoti. Lahko bi rekla, da gre z a krhek biskvit. Ta biskvit sem danes spremenila v lizike.

V porabljenem biskvitu so lešniki in cimet, zato sem se odločila, da ga bom kombinirala s čokolado in pomarančnim sokom.

Biskvit sem zdrobila in zmešala s sokom sveže odtisnjenih pomaranč ter stopljeno temno čokolado. Dobila sem srednje mehko maso, ki sem jo postavila za nekaj časa v hladilnik, da se je strdila.

Iz ohlajene mase sem naredila kroglice v velikosti manjših orehov in vanje zapičila palčke za lizike. Konice palčk sem predhodno pomočila v stopljeno čokolado. Tako sem fiksirala palčko v kroglici.

Lizike sem dala za eno uro v hladilnik. Po eni uri sem jih postopoma jemala iz hladilnika in pomakala v stopljeno čokolado, kateri sem dodala malo kokosovega masla, da je bila bolj tekoča.

Ko sem liziko pomočila v čokolado, sem jo rahlo otresla, da je odtekla odvečna čokolada in lizike posipala z mrvicami, nekaterim pa sem z ročajem žličke narisala vzorec.

Ker so mi domači vrgli stran ploščo stiropora, ki sem jo do sedaj uporabljala za zapikovanje lizik, sem se danes morala znajti in najti rešitev. Lizike sem zatikala v keramične filtre za čaj. Tudi servirala sem jih zapičene v njih.

Beleženje receptov

Verjetno je v časih elektronskih medijev čedalje bolj redko, da bi si zapisovali recepte v zvezke. Jaz pa ohranjam to tradicionalno zapisovanje receptov v zvezek, ki je namenjen le temu. To so počele in še počnejo moja mami in njena mami (moja stara mama), tudi pokojna stara mama je imela zvezek z recepti, ki ga sedaj pridno uporablja njen mož, moj star ata.

Ker sem po duši malo umetnica, sem si seveda tudi zvezke malo uredila in prilagodila tematiko kuhanju. V zvezke že pridno vpisujem recepte že več kot 5 let.

Naredila sem si 4 zvezke, da lahko ločim recepte po tematikah in jih tako hitreje najdem.

Zvezek za recepte pa sem naredila tudi svojemu bratu in njegovi punci, da si bosta lahko kaj zapisala vanj.

Kako pa vi beležite svoje priljubljene recepte?

Goveji zvitek ali kako porabiti govedino iz juhe

Ja, takole je: običajno jemo govedino iz nedeljske juhe v ponedeljek. Poleti jo naredimo v solati zraven paradižnika, čebule in trdo kuhanih jajc, pozimi paradižnika ni, zato je potrebno narediti kaj drugega.
Občasno naredim polpete, kdaj paradižnikovo omako s kockami govedine, včasih jo tudi le narežem in opečem. Velikokrat pa naredim iz govejega mesa goveji zvitek.
Ta zvitek pojemo na različne načine. Običajno ga pojemo za kosilo z bogatejšo solato, kdaj ga narežemo in pojemo kot zakuho v juhi, ki jo zmeraj jemo tudi v ponedeljek, kdaj pa spečem zvitek zvečer in ga pojemo kot prigrizek za malico ali večerjo.
Goveji zvitek je res preprost za pripravo in omogoča nešteto variacij.
Sestavine, ki jih potrebujemo:

vlečeno testo,

govedino iz juhe,

nekaj šalotk ali čebulo,

žlico gorčice,
česen,

sol, 

poper,

olje,

jajce.

Govedino na drobno narežemo, dodamo nasekljano šalotko in česen, razžvrkljano jajce, gorčico, solimo in popramo.

Testo potegnemo in namažemo z nadevom od levega do desnega roba testa v pasu 10 cm. Preostalo testo premažemo z oljem in zvijemo v zvitek (kot jabolčni zavitek ali burek). Zvitek ovijemo v obliki polža in ga damo na pekač ter po vrhu premažemo z oljem.

Zvitek pečemo 30 minut na 190°C oziroma dokler ni rjavo zapečen.

Goveji zvitek lahko pripravimo že dan prej in ga hranimo v hladilniku, lahko pa ga tudi zamrznemo in spečemo, ko imamo stisko s časom.

Za zimske dni

Ročna dela mi gredo kar dobro od rok, le kvačkanje mi ni pri srcu. Zadnje čase pozimi najraje pletem, ker pričara takšno super zimsko vzdušje. Ker nimam veliko časa, se lotim manjših stvari, kot so kape in šali.

Letošnjo zimo sem nama s fantom naredila super tople kape z velikima cofoma.

Ker sem delala kapo za fanta med tem, ko ni bil pri meni (ali pa jaz pri njem), sem najprej naredila preveliko, zato sem jo delala 2x. Drugič sem mu jo sproti pridno merila, pri čemer sva se zabavala in skupaj klicala vesoljce (menda so pomagale igle v zankah od nastajajoče kape).

Pletla sem z volno debeline 3 na pletilke debeline 2, da sta kapi res gosti in topli, ne pa debeli.

Za poživitev turobnih zimskih dni se mi je zdela izbira pisanih niti kot nalašč, da je svet tudi pozimi razigran. Izbrala sem modro, rdečo in petrolej barvo volne.

Kapi že pridno uporabljava ob vseh priložnostih, ki jih, roko na srce, letos ni bilo kaj veliko. Celo objava o zimskih "štrikarijah" se mi je zdela neprimerna, zato sem upala, da bo še kaj zimskega vremena do pomladi, da vam pokažem kapi.