nedelja, 10. december 2017

Pečen polnjen zajec

Za današnje kosilo sem pripravila polnjenega zajca. No, v bistvu kunec. Kunce ga kupimo na bližnji kmetiji, kar se zelo pozna na kvaliteti mesa, saj imajo ti kunci kar nekaj prostora za gibanje in so dobro krmljeni.


Nazaj k današnjemu kosilu. Za nadev sem uporabila star kruh, ki je bil sicer namenjen za drobtine in že dodobra posušen. Zato sem ga kar dolgo namakala v mešanici mleka in belega vina, da se je zmehčal in prepojil. Dodala sem pest nasekljanih jabolčnih in hruškinih krhljev, sol, timijan, popraženo čebulo in nasekljan česen.




Ko je bil nadev pripravljen, sem se lotila priprave kunca. Od kunčjega telesa sem odstranila noge, da se med peko ne bi preveč zapekle. Vse kose mesa sem premazala s timijanom, soljo in olivnim oljem. Nadev sem nadevala v trebušno votlino do polovice, da kunec med peko ne bi počil. Trebuh sem zašila in kose kunca zložila v naoljen pekač s pokrovom. Pekla sem ga na 200°C približno eno uro. Vmes sem ga obrnila, zadnjih 10 minut pa sem ga pekla odkritega.


Ker sem naredila preveč nadeva, sem se odločila, da bom za prilogo naredila korenjev narastek. V nadev sem dodala na drobne koščke narezan rumen koren iz juhe. V nadev sem vmešala tudi en rumenjak in sneg iz beljaka. Narastek sem dodala kuncu 15 minut pred koncem pečenja v naoljenem pekaču.

Tako pripravljen kunec je odličen, saj ostane sočen, okus pa malo popestri nadev, ki zaradi krhljev v nadevu ni čisto klasičen, je malo sladkastega okusa. Nadev uporabim tudi za nadevanje piščanca, ko nadev dam med meso in kožo piščančjih beder ali prsi.

sreda, 6. december 2017

Začetek prazničnega decembra

Vedno se veselim prazničnega decembra, saj je to zame eno izmed najlepših obdobij v letu. Z dekoracijo in vsem pompom okoli okraševanja nikoli ne hitim. Sledim starim navadam, zato je prvi dogodek v decembru prihod Miklavža.

Ko sem bila otrok, smo redno hodili na predvečer k starim staršem, kjer se je vsako leto oglasil Miklavž v spremstvu parkljev  in angelčkov. Otroci smo mešanih občutkov čakali na obisk Miklavža, saj smo se vsi veselili njega, bali parkljev in občudovali prelepe angelčke.
Drug del, povezan z godom sv. Miklavža, je postavljanje peharja v dnevni sobi, v katerem so nas zjutraj, 6. decembra, vse pričakala skromna darila. Tako je še danes. Vsako leto vstanem malo prej, kot sicer, da preverim, s kakšnimi dobrotami me je tokrat razveselil Miklavž.

Pri nas obstaja več "Miklavžev", saj darila nastavlja vsak družinski član za vse ostale. Vsako leto se med darili najde suho in sveže sadje, domače pecivo, in še kakšna malenkost.

Letos sem se odločila, da v darila dam:
          • tri različne grenivke,
          • medenko z jagodo,
          • nogavice za moške (in najmlajšo članico),
          • hranilno masko za obraz za dame,
          • domače rezane piškote (recept).


Rdeča barva skoraj zaščitni znak decembra, zato sem v domači zbirki poiskala rdeče darilne vrečke. Ker sem se odločila, da bom reciklirala že uporabljene vrečke, so le-te različne.Ker rada zavijam darila, sem darilne vrečke okrasila in na njih napisala imena obdarovancev.

Da bo december res prazničen, že razmišljam o novem projektu - izdelavi voščilnic.

sreda, 1. november 2017

Blago in fimo nakit

Ta objava je mešanica 3 projektov in še malo.

Prvi, pred časom že omenjeni projekt, je posteljnina za otroško posteljico in zibelko. Naredila sem dve prevleki za odejo (manjšo za v zibelko in večjo za v posteljico), prevleko za vzglavnik in varovalno obrobo za posteljico ali zibelko. Izbrala sem motiv dinozavrov, ker se mi zdi zelo lep, ravno prav pisan in seveda v nevtralnih barvah, kar je želja brata in svakinje.
Zaenkrat lahko pokažem le zloženo garnituro, ko pa no v uporabi, pa bom poslikala in dodala še te fotografije.



Ko sem že imela raztavljen šivalni pribor, sem si sešila še torbo, za katero material sem imela v omari že od poletja.


Projekt z blagom številka dva je bilo tapiciranje stolov.
Stole, ki smo jih imeli včasih v doma jedilnici, sta si sposodila brat in svakinja za začasno uporabo v svojem novem domu. Ker so stoli že kar stari, smo se odločili, da jim podarimo pridih modernosti. Preoblekli smo jim sedala v novo blago.
Ker sta imela brat in svakinja dovolj drugega dela in ker sem v naši hiši jaz tista, ki se ukvarjam z ročnimi deli, sem se ponudila, da stole pretapiciram jaz.
Odstranila sem stare prevleke in pod njimi našla originalne. Ja, stoli so že bili enkrat modernizirani. Z nostalgijo sem gledala prvotne prevleke sedal in ugotovila, da se je moda vrnila tudi pri stolih. Originalno blago je namreč zelo podobno novemu, le da je prvotni v rjavkastih, novi pa v sivkastih odtenkih.


Tretji projekt pa je ogrlica za mojo ljubo prijateljico. Ogrlico sem ji obljubila že v septembru, pa mi je do sedaj ni uspelo narediti.
Naredila sem pisano, vendar umirjeno ogrlico, ki je v bistvu malo večji obesek na drobnih nitih.
Med izdelavo je šlo vse narobe. Najprej sem naredila obesek, ki sem ga hotela na polovici peke malo dodelati. Ta obesek je romal v smeti, kajti bila sem.malo prepozna in je bila fimo masa že preveč trda. Med ponovno izdelavo obeska pa sem uničila svoj iztiskač fimo mase. Bila sem premočna, pomagal pa mi je tudi brat s kupom orodja. Torej imam sedaj en kos orodja manj v svoji ustvarjalni zbirki.
Kljub nevšečnostim sem naredila obesek, kakršnega sem si zamislila. Prijateljica je bila navdušena nad darilom, kar meni osebno pomeni največ.



Dodaten del projekta pa sta dve škatli, ki sm ju polepšala s servietki. Ena šklatla je nov del moje zbirke kuhinjskih posod, druga pa je darilna embalaža za klekljano ogrlico.


Klekljanje

Klekljanje je moj dolgoletni hobi. Klekljam že od svojega osmega leta. Torej še veliko pred tem,  ko me je ljubezen pripreljala v samo središče idrijske čipke. Moj fant se šali, da je znanje klekljanja bil pogoj pri izbiri punce.

Trenutno imam na dveh bulah dva papirca, na katerih sta špici za prt. To je projekt s ciljem, da naredim prt za jedilno mizo, ki jo bova imela nekoč v prihodnosti v najinem domovanju. Ker je dela kar veliko in ker nimam veliko časa, ker se k buli spravkm bolj poredko, sem se tega lotila že sedaj.
Pred dnevi pa sem se odločila, da bom svakinji naredila klekljan obesek za ogrlico kot pozornost ob rojstvu otroka. Ker pri porodu ne moreš biti zagotov, kdaj se bo zgodil, mene pa v naslednjih tednih ne bo veliko doma, sem se klekljanja obeska lotila že sedaj.


Na buli je seveda nastavljen papirc in na pol narjena špica za prt, tako sem imela hkrati na buli 22 klekljev, kar je moj absolutni rekord. Moram reči, da kljub temu, da imam ogromno bulo, je bila kar velika gneča. Pa mi je vendar uspelo. Nastal je prekrasen modro kovinski obesek za ogrlico.


Gran cereale čokoladni piškoti

Med prazniki sem kar nekaj ur preživela v kuhinji. Med drugim sem naredila tudi peko piškotov, ki po okusu in teksturi spominjajo na gran cereale polnozrnate piškote. Recept je res preprost.

Recept:
225 g masla,
200 g temne čokolade,
60 g orehov,
270 g ovsenih kosmičev,
80 g kokosove moke,
180 g moke,
1 žlička soli,
vanilija,
1 žlička sode bikarbone,
1 žlička cimeta,
130 g rjavega sladkorja,
2 jajci,
malo vode.

Staljeno maslo, sladkor in jajca sem vmešala v gladko kremo. Dodala sem vanilijo, cimet in sol. Drobno sem nasekljala orehe in čokolado, kosmiče sem malo zmlela. V jajčno zmes sem dodala vse preostale sestavine in z leseno žlico pomešala, da je nastalo homogeno testo. Ker je bila masa zelo gosta in je nisem uspela lepo premešati, sem dodala kanček vode.
S čajno žličko sem nadevala testo na pekač in piškote pekla 10 minut na 170 stoponjah. Piškote sem za minuto pustila še na pekaču, preden sem jih prestavila na rešetko, kjer so se dokončno ohladili.



Piškoti so na zunaj krhki, v sredini pa je malo mehkejša sredica. Piškotov je prišlo po tem receptu kar nekaj. Mislim, če me spomin ne vara, da sem jih napekla 4 pekače. No, sedaj jih je le še peščica. Večina jih ni dočakala škatle in so jih pojedli že z rešetke med ohlajanjem.



sreda, 18. oktober 2017

Trio tort

V obdobju dveh tednov sem naredila trio tort, s katerimi smo proslavili dve okrogli obletnici - dvakrat 30 let.
V bistvu so bile torte štiri, saj je bila prva torta kombinacija dveh tort. Naredila sem sacher torto v obliki številke tri in okroglo hruškovo torto. Ti torti smo pojedli po postavljanju prvega mlaja.


Ko je bil postavljen drug mlaj, smo se posladkali z rafaelo torto.


Na koncu je bilo še družinsko kosilo in čas za pihanje svečk obeh slavljencev. Svečke sem postavila na prelivajočo se borovničevo-malinovo torto. Okrasila sem jo s čokoladnimi listi.



Vse torte so bile narejene ekspresno hitro, saj mi je zmanjkovalo časa. Kljub hitri izdelavi pa so bile pohvaljene in pojedene do zadnje drobitice.

četrtek, 28. september 2017

Bodoča teta

Kmalu bom postala teta. Nad tem dejstvom sem zelo navdušena, kajti otroke imam zeloooooo rada, se pa zavedam tudi, da je vloga tete pomembna in odgovorna življenjska vloga.
Za svojo svakinjo sem porisala nosečniško majico. In to kar dvakrat. ;) Prvič je namreč nisem dobro zalikala in se je barva sprala z nje. Smo se pa ob poslikavi zabavali trije: otrok v trebuhu, svakinja in jaz. Ker majice nisem mogla poravnati in napeti na ravni podlagi, si jo je svakinja oblekla in sem jo poslikala na njej. Rezultat je simpatična majica, ki lepo poudari nosečniški trebušček.


Naslednja stvar, v zvezi z prihajajočim nečakom je izdelava albuma za slike. Naredila sem album v nevtralnih barvah, saj še ne vemo, ali bo deklica ali deček.



V albumu sem pripravila strani za vse pomembnejše dogodke v zgodnjem otroštvu, strani za podatke o otroku, družini in sorodnikih ter strani za rojstno dnevne fotografije vse do otrokove polnoletnosti. Na koncu albuma so ostale še strani za poljubne fotografije.

V pričakovanju nečaka/nečakinje imam v planu še ustvarjati. Naredila bom namreč posteljnino za otroško posteljico in sešila kakšno igračko. Vse bom predstavila v enem od naslednjih blogov.