Čokoladni rjavčki s suhimi slivami

Sezona zimskih jedi se počasi izteka in zato sem se odločila, da naredim še enkrat to zimo čokoladne rjavčke s suhimi slivami. Gre za okusen čokoladen biskvit s koščki suhih sliv.

Sestavine:
4 jajca,
55 g masla,
150 g temne čokolade,
75 g rjavega sladkorja,
žlico vanilijevega sirupa,
65 g jogutra,
60 g moke,
ščep soli,
noževo konico pecilnega praška,
100 g suhih sliv.

Jajca in sladkor penasto vmešamo, dodamo stopljeno čokolado in maslo.

Dobro premešamo in dodamo še jogurt in vaniljev sirup. Na rahlo vmešamo presejano moko s pecilnim praškom, dodamo sol.

Testo prelijemo v pekač in na njega posujemo koščke sliv. Biskvit pečemo 20 minut na 150°C.

Med tem, ko se peče, pripravimo še vanilijevo kremo, ki se odlično poda zraven biskvita (lahko tudi kupimo jogurt in ga le dodamo ob serviranju, vendar meni je bolj všeč, če naredim domačega).
Skodelico navadnega jogurta zmešamo z žlico želatine fix in dodamo žlico vanilijevega sirupa. Kremo postavimo v hladilnika do serviranja, da se strdi.

Poleg biskvita lahko postrežemo tudi žlico stepene smetane ali grškega jogurta. Sicer pa so tile rjavčki že sami po sebi odlični, tudi brez dodatkov.

Puranje tortilije

Ali kdaj pripravljaš kosilo v naprej, da je, ko je čas za kosilo čim hitreje narejeno? Če je tvoj odgovor pritrdilen, beri naprej, da dobiš idejo za kakšnega od naslednjih kosil.

Za pripravo tortilij s piščancem potrebuješ:

piščančje meso,
korenje,
gobe (tokrat sem uporabila šampinjone, lahko pa uporabiš katere koli gobe),
čebulo,
papriko (jaz sem uporabila pečeno papriko),
česen,
sir,
sol,
poper,
koriander,
belo vino,
paradižnikov koncentrat,
čili (ali pekočo papriko), olivno olje,
tortilije.

Zelenjavo nareži na drobne rezine, meso pa na kocke. Na olju malo popraži čebulo, posoli, ji dodaj meso in praži, dokler ni meso enakomerno popraženo z vseh strani. Dodaj še zelenjavo in praži par minut. Če ti ni všeč, da zelenjava hrusta, praži malo dlje. Na koncu dodaj še začimbe, žlico paradižnikovega koncentrata in malo belega vina ter kuhaj še par minut.

Narejeno omako nadevaj v tortilije, jih zvij in polagaj v pomaščen pekač. Ko so vse tortilije v pekaču, jih posuj z naribanim sirom. Pekač s tortilijami daj za 15 minut v pečico na 200°C, da se tortilije rahlo zapečejo.

Jaz naredim običajno tortilije sama. To sicer vzame nekaj več časa, vendar so domače tortilije odlične in vreden dela.

Za tri lačne naredim tortilije iz 200 g moke in približno 2 dl vrele vode. Recept je sila preprost: Moko preliješ z vrelo vodo in zamešaš v testo. Ko se ohladi, naredi kroglice in jih razvaljaj kar se da na drobno. Tortilije speči na razgreti ponvi, na vsaki strani par minut. Obrneš jo, ko vidiš, da so se pričeli delati mehurji. Seveda pa vmes malo poglej, kaj se dogaja s tortilijami, da se ne zažgejo (občasno katera ne naredi mehurja). Po tem receptu lahko narediš tortilije iz poljubnega testa. Meni osebno so najboljše koruzne in polnozrnate.

Torej, če želiš kosilo pripraviti v naprej, naredi predhodno vse do faze, ko je potrebno dati tortilije v pečico. To naredi na tik pred kosilom.

Pa dober tek.

Krhka pita z marmelado

Klasična sladica, ki je večna.
Danes sem jo naredila z dvema vrstama marmelade: borovničevo in bučno s pomarančami. Obe marmeladi so domači.

Za pito, veliko kot pekač od pečice, sem porabila:
500 g moke,
120 g mletega sladkorja,
3 jajca,
limonino lupino,
vanilijo, rum.

Iz vseh sestavin sem zgnetila testo, ki sem ga po pol ure počivanja v hladilniku, razvaljala.

Dve tretjini testa sem tanko razvaljala v obliki in velikosti pekača. Valjala sem kar na peki papirju, da sem lažje testo prestavila v pekač. Testo sem premazala z marmelado in prekrila z mrežo iz testa, ki sem jo naredila iz preostale tretjine testa. Pita se je pekla 45 minut na 180°C.

Hladno pito sem narezala na kvadratke, ki čakajo na jutrišnji Občni zbor gasilcev, kjer jo bomo pojedli.

Kokosovi polpeti z banano in mangom

Danes mi je za večerjo zadišalo nekaj sladkega. V hladilniku sem imela zmiksano banano in mango, ki ju sicer uporabljan za mešanje v jogurt. Danes pa sem iz te kaše naredila polpete.
V kašo sem dodala kokosovo moko in malo medu ter dobro premešala. S čajno žličko sem nadevala maso na ponev in jo poravnala v majhne polpete in jih zapekla na obeh straneh. Med tem sem si pripravila še grenivko, ki se odlično dopolnjuje z vsemi sladkimi jedmi, kajti daje jim svežino in uravnoteži sladkost.
Večerjo sem imela pripravljeno v 5 minutah.

Solata s kozicami

Danes sem sama doma in sem se odločila, da si za kosilo naredim nekaj preprostega, a okusnega. Čeprav sem že včeraj jedla morsko hrano, sem si danes ponovno zaželela okus po morju, saj imam zelo rada morsko hrano. Naredila sem si mešano solato s kozicami.

Na začetku sem mislila, da bo v solati nekaj motovilca in nekaj radiča ter naribano korenje. Ko pa sem šla na vrt in začela brskati po snegu, sem ugotovila, da imamo še kar nekaj "poletne" solate. Sicer je v velikosti motovilca, ampak je bilo zelo prijetno presenečenje, da bom imela za kosilo še bolj pisano solato.

Ko sem strebila in oprala solato, sem se lotila preostalega dela. Na olivnem olju sem popekla kozice, jih vzela s ponve in na preostanku olja opekla kos kruha. Kruh sem odmaknila in v ponev zlila mešanico balzamičnega kisa, peteršilja, česna in soli.

Ponev sem takoj odmaknila z ognja in z mešanico začinila solato. Na solato sem dodala prej popečene kozice in opečen kruh.

Za pripravo kosila sem potrebovala 10 minut.

Cvet, ujet v ogrlico

Včeraj sem naredila dva enaka obeska za ogrlico. Enega za prijateljico, ki bo jutri zaključila magistrski študij, drugega pa zase. Seveda sem, ko sem danes pokazala končni izdelek mami, ugotovila, da sem naredila en obesek premalo, ker bi ga seveda tudi mami imela. Obljubila sem, da ji v kratkem naredim takšen obesek, vendar v kakšni drugi barvni kombinaciji, da si jih bova lahko menjali.

Ker bom ogrlico podarila, sem jo tudi primerno "zavila". V bistvu sem naredila škatlico iz valovite lepenke in jo zavezala z rdečim trakom. Dodala sem tudi majhno leseno pikapolonico za srečo.

Krušna peč in pice

Krušna peč mi je že od otroštva zanimiv predmet v hiši. Vsako zimo jo star ata kuri, s pomočjo nje posuši celo goro krhljev, stara mama pa je včasih redno v njej pekla kruh in potice. Jaz pa sem se že kar nekaj časa nazaj odločila, da jo uporabim, poleg poležavanja na njej, za peko mesa, krompirja in pic, ki niso tako zahtevne za peko. Tako so se vsi v družini navadili, da se vsake toliko pozimi lotim peke v krušni peči. Če se kdaj zgodi, da ne pečem že kmalu na začetku zime, me opomnijo, da bi lahko ponovno kaj naredila. Točno tako je bilo včeraj, ko se je brat po kosilu spomnil, da "res že dolgo" nisem ničesar spekla v krušni peči. In vrgel mi je kost, jaz pa sem jo zagrabila. Tako smo že za večerjo jedli pice iz krušne peči.

Vedno, ko se lotim peke v krušni peči, si mislim, da "vroče je kot v peklu, diši pa kot v nebesih".

Glede na moje navdušenje nad peko v krušni peči in zainteresiranost ostalih za sodelovanje (zmeraj vse zmanjka) mislim, da peka v krušni peči v naši družini ne bo šla v pozabo. Ko bom imela pa enkrat svojo hišo, pa si želim v njej imeti tudi ognjišče, v katerem bom lahko pekla. Bodisi naj bo to krušna peč ali pa malo bolj moderna varianta - kamin s prostorom za peko. Nekaj variant, kako bo to moje kurišče izgledalo, imam že v mislih. Ideja o takšnem kurišču je zelo všeč tudi mojemu fantu, tako da je to zmenjeno. 😃