Poročna torta

Poročna torta je zvezda vseh sladkih dobrot na vsakem praznovanju, še posebej pa na poroki. Da bom torto za najino poroko naredila sama, sploh ni bilo vprašanje.

Ker je torta morala izpolnjevati več kriterijev, sem o njeni izdelavi začela razmišljati že zgodaj. Torta je morala biti sočna, rahla, svežega okusa, hkrati pa je morala biti dovolj kompaktna, da je lepo držala obliko. O okusu sva se z možem hitro zedinila, da bi naredila nekaj v kombinaciji mango-jogurt. Seveda pa za vse čokoholike ni smela manjkati čokoladna torta. Oblika in velikost torte pa je bila dilema, s katero sem se ukvarjala kar nekaj časa. Mož je to prepustil meni, prav tako okrasitev. Odločala sem se med več variantami:

• ena 3- nadstropna torta dveh okusov,
• dve 2-nadstropni torti,
• ena 2-nadstropna torta in ena 1-nadstropna torta.

Na koncu sem se odločila za zadnjo varianto, s tem da je bila dvonadstropna torta okrašena, enonadstropna pa je bila neokrašena. Dvonadstropna torta je bila okrogla, enonadstropna pa pravokotna. Okrašena torta je bila sadna (mango-jogurt), neokrašena pa lešnikovo-čokoladna.

Svatje so celo videli le sadno torto, ki sva jo zarezala ob polnoči, čokoladno torto so direktno razrezali in postregli.

Tudi pri okrasitvi sem kolebala med več variantami. V začetku sem bila odločena, da bo okrasitev kar se da preprosta, brez fondanta in podobnih mas za prekrivanje tort. Ob iskanju idej na internetu sem se na koncu odločila za tako imenovano "semi-naked" torto. Ker so bili biskviti temni (kakavovi), krema pa svetla, je bila to več kot odlična izbira.Torto sem okrasila s cvetjem in zelenjem, ki sem ga imela tudi v poročnem šopku.

Poročno pecivo, 4. (zadnji) del

Končno sem si uspela vzeti čas za finalni zapis o poročnem pecivu.
Tri dni pred poroko sem imela dopust, ki sem ga namenila še zadnjim pripravam na poroko. Seveda sem največ časa namenila finiširanju peciva. Že v sredo sem dokončala biskvitna peciva, ki sem jih spravila v skrinjo. V četrtek sem se lotila predpriprave za izdelavo tort, ki sem jih delala v četrtek. V petek sem razrezala vsa biskvitna peciva in jih okrasila. Okrasila sem tudi kolačke in dokončala torti.

Tudi (sedaj že) mož je imel pred poroko dopust. On je bil zadolžen, da prevzame in pripelje domov vso pecivo, ki so ga pekle sorodnice. K mojim staršem je šel tudi po vino. Tako je imel v petek kar nekaj poti in opravkov, saj si je izbral za ženo punco z drugega konca Slovenije.
Sledil je prevoz sadja, tort in vina v gostišče, kjer smo imeli ohcet. Temu pa je sledilo zlaganje peciva po pladnjih in ponovni prevoz do gostišča. Mislim, da mi ni treba pripomniti, kako je izgledalo najino, 30 kvadratnih metrov veliko, stanovanje med sortiranjem peciva po pladnjih - do zadnjega kotička je bil zapolnjen s sladkimi dobrotami. Pecivo sva nato nesla še na lokacijo civilnega obreda, nekaj pa ga je ostalo doma za morebitno presenečenje gasilcev na poroki in sladkanje v službi.
Najin večer se je zaključil z obilno večerjo in zmatranimi telesi okoli 23h. Še dobro, da smo s poroko naslednji dan začeli šele popoldne in sva se tako lahko konkretno naspala.

Pecivo sva po pladnjih razporedila po sistemu krhka peciva (piškoti in podobno) na en pladenj, kremna peciva na drug pladenj. Tako sva preprečila razmočene piškote in zmečkane biskvite.

Poročno pecivo, 3. del

Priprave na poroko so v polnem teku. Temu primerna so tudi moja pekarska udejstvovanja v zvezi s poroko. Do sedaj sem napekla vse piškote, katere moram še dokončati (okrasiti, zlepiti...).
Za čim manj stresa si delo porazporedim. Tako sem včeraj pekla biskvite za čokoladne in sadne rezine, tekom naslednjega tedna sledijo še biskviti za torte. Vse biskvite bom shranila v zamrzovalnem predalu nad hladilnikom, ki bo namenjen le pecivu. S tem se bom izognila riziku neprijetnih vonjav in okusov po ostali hrani. Tako bom imela pripravljeno osnovo in se bom izognila nekaj dela v zadnjih dneh pred poroko, ko bom naredila kreme in sestavila peciva.

Tudi sicer priprave potekajo umirjeno, je pa kar nekaj dela. V zvezi s tem bom v kratkem pripravila posebno objavo.

Masleni piškoti za testomat

Piškoti, narejeni na testomat, so zelo preprosti, a hvaležni piškoti. Znajo pa tudi ponagajati pri pripravi, pa dostikrat sploh ne vem točno zakaj.

Prav pri peki poročnega peciva so mi že skoraj načeli živce. Naredila sem trojno maso testa, jo razdelila na 4 dele in vsakega posebaj dokončala. V prvo testo sem dodala kakav, v drigega kokos, tretji je bil z mandlji, četrti pa čisto navaden.

Najprej sem se lotila osnovnega testa, ki se je super oblikoval v piškote, nadajlevala sem s kakavovim testom, ki se je tudi lepo oblikoval. Tretje, kokosovo, testo pa mi je ponagajalo in se ni in ni hotelo lepo oblikovati. Testo je neenakomerno prihajalo iz testomata, se ni prijemalo, oblika piškotov je bila grozna. Ker sem se odločila, da se ne bom hecala in ponavljala postopek iztiskanja v nedogled, sem iz tega testa oblikovala rogljičke. Z mandljevim delom testa niti nisem poizkusila oblikovanja na testomat, ampak sem že v štartu dodala en rumnejak in naredila preprosto verzijo huzarskih krapkov.

Ko sem vse spekla, sem premislila, kaj je slo tokrat narobe. Seveda je bila moja napaka in želja po hitri peki. Ker sem naredila vse testo naenkrat, sem ga dala v hladilnik, kjer pa se je maslo v testu preveč strdilo,  zato se testo ni lepo iztiskalo iz testomata. Testa za piškote na testomat sicer nikoli ne dajem v hladilnik, ker vem, da mora biti mehko, da se lepo oblikuje.

Sestavine:

300 g moke,
100 g sladkorja,
200 g masla,
vanilijev sladkor (ali vanilija v kašni drugi obliki),
ščep fino mlete limonine lupine,
različni dodatki (kokosova moka, kakav, mleti mandlji ...).

Iz sestavin zgnetemo testo in s pomočjo testomata oblikujemo piškote. Pečemo jih 7 minut na 200°C.

Piškote dekoriram na različne načine, ali pa pustim čisto neobdelane.
Dekoriram jih s čokolado (risanje črt, pomakanje), s posipanjem oreščkova ali kokosove moke (na predhodno v čokolado namočene piškote ali jih posipam pred peko), z leplenjem po dva piškota skupaj (z marmelado ali čokolado, nugatom), krašenje z arancini ali s sladkornim ledom.
Ti piskoti so mi zelo všeč zaradi njihove vsestranskosti in dolge obstojnosti. V dobro zaprti škatli namreč stojijo več kot mesec dni in se jim popolnoma nič ne pozna,  da niso ravnokar pečeni.
Če jih delam za v naprej, jih krasom tik pred zdajci, da so res hrustljavi.

Na fotografijah so piškoti, ki sem jih pekla za poroko.

Moto piškoti

Moto piškote spečem vedno, ko želim na krožniku peciva majhne, lepe piškote, ki jih obožujejo čokoholiki.

Sestavine:
400 g moke,
200 g sladkorja,
240 g masla,
2 jajci,
vanilijeva aroma/vanilijev sladkor/vanilija,
noževa konica pecilnega praška,
50 g kakava,
50 g moke,

nugat/lešnikov namaz.

Priprava:

Iz sestavin zgneti testo, ga daj na pol, v prvo polovico dodaj 50 g moke, v drugo pa 50 g kakva. Tako dobiš 2 barvi testa, ki naj vsaj pol ure počivata v hladilnilu. Iz svetlega testa izreži piškote z luknjicami, iz temnega pa brez luknjic. Piškote peci na 160°C 6-8 minut. Ohlajene piškote brez  luknjic namaži z nugatom in jih zlepi s svetlimi piškoti z luknjicami.

Ker s takšnim sistemom rezanja piškotov dobiš več svetlih kot temnih piškotov, velikokrat naredim na polovici testa obratni sistem izrezovanja in naredim polovico piškotov z luknjicami v temnem testu. Te piškote mažem s svetlim namazom (lahko je zgolj stopljena bela čokolada, bel del Viki kreme ali pa kakšen konkurenčen namaz - stvar osebne odločitve).

Poročno pecivo, 2. del

Prejšnji teden sem začela peči pecivo, ki stoji dlje časa. Pričela sem s peko slanih pica muffinov, ki sem jih zamrznila, spekla sem moto piškote in maslene testomat piškote, ki pa jih še nisem dokončala. Piškote sem napekla, nisem pa jih še krasila oziroma mazala in lepila po dva skupaj. Oboje piškote sem spravila v posode, ki dobro tesnijo, da bodo ostali krhki.

Recepti za do sedaj narejene dobrote si lahko ogledaš na povezavah:

• slani pica muffini,
• masleni testomat piškoti,
• moto piškoti.

Danes ali jutri se bom lotila slanih rožic s semeni, sledile jim bodo mini habance in ostalo pecivo. V nedeljo bom spekla čokoladno-lešnikovo torto, tokra v obliki peciva, da malo povadim, saj je že dolgo nisem pekla. Domači seveda podpirajo mojo odločitev o probni peki torte, saj vsi obožujejo čokoladno-lešnikovo torto (in vse ostale).

Slane rožice

Slane rožice so pecivo, ki je na zunaj hrustljavo, na znotraj pa nežno mehko. Sama izvedba dopušča mnogo variacij, tudi sladkih.

Sestavine za testo:
500 g skute,
500 g moke,
250 g masla,
4 žlice kisle smetane,
1 jajce
sol,
1 pecilni prašek.

Poleg sestavin za testo potrebujemo še 1 veliko (ali 2 majhni) jajce in semena, začimbe, sol za posip.

Vse sestavine dobro pregnetemo, da dobimo voljno testo, ki naj vsaj pol ure počiva v hladilniku. Testo razvaljamo 2 mm debelo in z modelčkom za piškote iz njega izrežemo poljubne oblike. Sama največkrat izrezujem rožice. Zložene na pekač (sama vedno uporabljam papir za peko) premažemo z razžvrkljanim jajcem in posujemo s soljo ter začimbami/semeni. V pečici, ogreti na 200°C, jih pečemo približno 10 minut (dokler niso zlato obarvani).

Ko so piškoti pečeni, po izgledu močno spominjajo na pecivo iz listnatega testa, saj se precej napihnejo in naredijo rahlo vidne plasti. Niso pa tako drobljivi, v sresini so mehki, na vzven hrustljavi, v ustih se topijo.

Tokrat s uporabila za posip sezamova semena, laneno seme, kumino, suh rožmarin in mešanico čilija, popra ter soli.

Piškoti so hitro pripravljeni. Večkrat si testo pripravim v naprej in ga dam zmrzniti. V tem primeru ga razvaljam na papirji za peko in zvijem v rolo ter tako zamrznem. Ko se napovejo obiski ali pa nama s fantom zapaše nekaj za "grickati", pa doma nimam ničesar za ponuditi, vzamem testo iz zamrzovalnika in imam v slabi uri pečene prigrizke.