Krhka pita z marmelado

Klasična sladica, ki je večna.
Danes sem jo naredila z dvema vrstama marmelade: borovničevo in bučno s pomarančami. Obe marmeladi so domači.

Za pito, veliko kot pekač od pečice, sem porabila:
500 g moke,
120 g mletega sladkorja,
3 jajca,
limonino lupino,
vanilijo, rum.

Iz vseh sestavin sem zgnetila testo, ki sem ga po pol ure počivanja v hladilniku, razvaljala.

Dve tretjini testa sem tanko razvaljala v obliki in velikosti pekača. Valjala sem kar na peki papirju, da sem lažje testo prestavila v pekač. Testo sem premazala z marmelado in prekrila z mrežo iz testa, ki sem jo naredila iz preostale tretjine testa. Pita se je pekla 45 minut na 180°C.

Hladno pito sem narezala na kvadratke, ki čakajo na jutrišnji Občni zbor gasilcev, kjer jo bomo pojedli.

Kokosovi polpeti z banano in mangom

Danes mi je za večerjo zadišalo nekaj sladkega. V hladilniku sem imela zmiksano banano in mango, ki ju sicer uporabljan za mešanje v jogurt. Danes pa sem iz te kaše naredila polpete.
V kašo sem dodala kokosovo moko in malo medu ter dobro premešala. S čajno žličko sem nadevala maso na ponev in jo poravnala v majhne polpete in jih zapekla na obeh straneh. Med tem sem si pripravila še grenivko, ki se odlično dopolnjuje z vsemi sladkimi jedmi, kajti daje jim svežino in uravnoteži sladkost.
Večerjo sem imela pripravljeno v 5 minutah.

Solata s kozicami

Danes sem sama doma in sem se odločila, da si za kosilo naredim nekaj preprostega, a okusnega. Čeprav sem že včeraj jedla morsko hrano, sem si danes ponovno zaželela okus po morju, saj imam zelo rada morsko hrano. Naredila sem si mešano solato s kozicami.

Na začetku sem mislila, da bo v solati nekaj motovilca in nekaj radiča ter naribano korenje. Ko pa sem šla na vrt in začela brskati po snegu, sem ugotovila, da imamo še kar nekaj "poletne" solate. Sicer je v velikosti motovilca, ampak je bilo zelo prijetno presenečenje, da bom imela za kosilo še bolj pisano solato.

Ko sem strebila in oprala solato, sem se lotila preostalega dela. Na olivnem olju sem popekla kozice, jih vzela s ponve in na preostanku olja opekla kos kruha. Kruh sem odmaknila in v ponev zlila mešanico balzamičnega kisa, peteršilja, česna in soli.

Ponev sem takoj odmaknila z ognja in z mešanico začinila solato. Na solato sem dodala prej popečene kozice in opečen kruh.

Za pripravo kosila sem potrebovala 10 minut.

Cvet, ujet v ogrlico

Včeraj sem naredila dva enaka obeska za ogrlico. Enega za prijateljico, ki bo jutri zaključila magistrski študij, drugega pa zase. Seveda sem, ko sem danes pokazala končni izdelek mami, ugotovila, da sem naredila en obesek premalo, ker bi ga seveda tudi mami imela. Obljubila sem, da ji v kratkem naredim takšen obesek, vendar v kakšni drugi barvni kombinaciji, da si jih bova lahko menjali.

Ker bom ogrlico podarila, sem jo tudi primerno "zavila". V bistvu sem naredila škatlico iz valovite lepenke in jo zavezala z rdečim trakom. Dodala sem tudi majhno leseno pikapolonico za srečo.

Krušna peč in pice

Krušna peč mi je že od otroštva zanimiv predmet v hiši. Vsako zimo jo star ata kuri, s pomočjo nje posuši celo goro krhljev, stara mama pa je včasih redno v njej pekla kruh in potice. Jaz pa sem se že kar nekaj časa nazaj odločila, da jo uporabim, poleg poležavanja na njej, za peko mesa, krompirja in pic, ki niso tako zahtevne za peko. Tako so se vsi v družini navadili, da se vsake toliko pozimi lotim peke v krušni peči. Če se kdaj zgodi, da ne pečem že kmalu na začetku zime, me opomnijo, da bi lahko ponovno kaj naredila. Točno tako je bilo včeraj, ko se je brat po kosilu spomnil, da "res že dolgo" nisem ničesar spekla v krušni peči. In vrgel mi je kost, jaz pa sem jo zagrabila. Tako smo že za večerjo jedli pice iz krušne peči.

Vedno, ko se lotim peke v krušni peči, si mislim, da "vroče je kot v peklu, diši pa kot v nebesih".

Glede na moje navdušenje nad peko v krušni peči in zainteresiranost ostalih za sodelovanje (zmeraj vse zmanjka) mislim, da peka v krušni peči v naši družini ne bo šla v pozabo. Ko bom imela pa enkrat svojo hišo, pa si želim v njej imeti tudi ognjišče, v katerem bom lahko pekla. Bodisi naj bo to krušna peč ali pa malo bolj moderna varianta - kamin s prostorom za peko. Nekaj variant, kako bo to moje kurišče izgledalo, imam že v mislih. Ideja o takšnem kurišču je zelo všeč tudi mojemu fantu, tako da je to zmenjeno. 😃

Darila in posode za shranjevanje

V preteklem vikendu sem si vzela nekaj časa za ustvarjanje. Zavila sem tri darila in spremenila tri konzerve od Illy kave v posode za shranjevanje.

Darila sem zavila v rdeč papir ter okrasila z drobno vrvjo. Na eno darilo sem dodala lesene bunkice, na vrv sem jih pritrdila z makrame tehniko, na drugi dve darili pa sem pod vrv le zataknila vejici, ki sem jih našla na vrtu.

Konzerve od kave sem preoblikovala v posode za shranjevanje s servietno tehniko. Prtičke za takšna in podobna ustvarjanja običajno izberem iz svoje zbirke prtičkov iz otroštva. V kar nekaj letih zbiranja so se mi nabrale 4 škatle (tiste od čevljev) polne raznoraznih prtičkov.

Panettone

Če vprašaš Primorce, je panettone obvezen del decembra in z njim povezanih praznikov. Ker imamo v družini dva Primorca in ker imamo radi domačo hrano, sem se letos že drugo leto zapored lotila peke panettona. Lansko leto nisem imela primerne posode za peko (ozka in visoka), zato sem improvizirala. Letos pa sem se lotila peke bolj resno in sem kupila prave obode za panettone. Tiste papirnate modelčke z lepenkastim dnom in vzorcem po obodu. Zato je bil panettone letos tudi pravega izgleda.

Ker nas je veliko sladkosnedov, sem naredila dva kolača naenkrat...enega z arancini in drugega z rozinami.

Sestavine, iz katerih sem spekla panettone:

700 g moke,

1 kocka kvasa (42 g),

5 rumenjakov,

120 g sladkorja,

3 dl vode,

1 dl belega vina,

90 g staljenega masla,

1 žlica vanilijevega sirupa (ali vanilija kako drugače),

ščep soli,

limonina lupinica,

200 g arancinov,

150 g rozin.

Postopek priprave:

Iz kvasa, žlice sladkorja in nekaj žlic vode naredimo kvasec. Moko presejemo v posodo in na sredini naredimo luknjico, v katero zlijemo pripravljen kvasec. Med mešanjem postopoma dodajamo še tekočino, rumenjake, sladkor in vse ostale sestavine razen rozin in arancinov. Testo je zgneteno, ko se ne prijemlje več posode. Če se testo ne odlepi od posode, postopoma dodamo še kakšno žlico moke.

Pripravljeno testo pustimo vzhajati do trojne velikosti (približno eno uro). Testo zvrnemo na pomokano površino in ga razdelimo na dva dela. V enega vgnetemo arancine, v drugega pa rozine. Testo oblikujemo v hlebčka in ju postavimo v model. Modela pokrijemo in pustimo vzhajati še eno uro. Kolača na vrhu zarežemo in damo v pečico, ki je segreta na 170 °C. Po 20 minutah panettone prekrijemo s peki papirjem, zmanjšamo temperaturo pečice na 160 °C in pečemo še nadaljnih 30 minut. Pečene kolače na dnu modela prebodemo s palčkami za nabodala in jih zvrnemo v lonec tako, da visijo na palčkah. Tako jih pustimo, da se ohladijo.

Za lažjo predstavo so v nadaljevanju še slike postopka...